Predpriprava
■ Suhe slive temeljito operemo (gl.
opozorila), zelo drobno narežemo in za 2 uri namočimo v vodo. Če so slive zelo kuhe, jih na hitro prevremo.
■ Maslo pristavimo in počasi stopimo.
■ Mleko segrejemo do
mlačnega.
■ Moko presejemo v večjo (plastično) skledo. Primešamo ji sol.
■ V skodelico nalijemo malo mlačnega mleka, v katerega nadrobimo kvas. Premešamo, da se stopi.
■ V skledici razmešamo jajci, sladkor, vaniljev sladkor, rum in naribano limonino lupinico.
■ Moki prilijemo mlačno mleko in premešamo.
■ Dodamo jajčno zmes in znova premešamo.
■ Dodamo stopljen kvas, premešamo, naposled pa prilijemo mlačno maslo. Premešamo in
zamesimo gladko in elastično
testo, ki se ločuje od posode. Strojno zadostuje že 5 minut gnetenja, ročno pa testo gnetemo 10 do 15 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s
prozorno folijo in ga pri
sobni temperaturi pustimo vzhajati 60 minut.
Priprava
■
Model za potico dobro namažemo z maslom in potresemo z ostro moko, s (piškotnimi) drobtinami, z mletimi orehi ali podobno.
■ Nadev. Slive po potrebi odcedimo, potem pa jim primešamo sladkor, limonino lupinico in cimet.
■ V skodelici razžvrkljamo sestavine za premaz.
■ Testo zvrnemo na pomokano delovno površino, z dlanmi ga rahlo tlačimo in razpotegnemo v pravokotnik. Nato ga
razvaljamo in obrežemo.
■ Testo enakomerno premažemo, pri čemer pustimo za 2 do 4 centimetre nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati. Premaz potresemo s piškotnimi drobtinami.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo, tako da testo nekoliko potegnemo k sebi. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, premažemo s premazom in le povaljamo, brez zategovanja.
■ Svaljek previdno položimo v pripravljen model. Nekajkrat ga prebodemo s tanko pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokritega pustimo vzhajati 30 minut.
■ Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190, oziroma na 175 °C (ventilacijska).
■ Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom. Model za približno 50 minut položimo na srednje vodilo v segreti pečici.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. 5 do 30 minut jo hladimo v modelu.
■ Potico previdno zvrnemo iz modela in povsem ohladimo.
Serviranje
Dobro ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo s sadnim sokom, čajem, kompotom ali z vodo.
Potica s suhimi slivami in slivovko ali
slivova potica je tradicionalna praznična slovenska sladica.
Nadomestek
■ Zapisano testo lahko nadomestimo s testom po svojem preizkušenem receptu ali s kakšnim drugim
kvašenim testom, tudi iz
polnozrnate, ajdove, koruzne ali
ržene moke.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo,
otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
Nasveti
gl.
potica (številni
nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)
Triki
Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl.
hladna potica.
Različice
Ideje
gl.
potica (številne
različice)
Opombe
Točne količine tekočine za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc oziroma rumenjakov.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Industrijsko sušeno sadje pogosto vsebuje škodljive primesi, ki jih odstranimo s temeljitim pranjem. Vsekakor pa pred nakupom na deklaraciji preverimo zapis o aditivih.
■ gl.
NAPAKE PRI POTICI
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Cimet in slive uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri revmi, pri sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih Primoža Trubarja,
Katekizmu (1575) in
Novem testamentu (1577). Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice je zapisal Valvasor v
Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (potičnik) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. st. Luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje.
Viri
■ dopolnjen recept
potica s suhimi slivami in slivovko ali
slivova potica iz knjige
Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas
■ številni različni viri
