Predpriprava
■ Izkoščičene suhe slive operemo (gl. opozorila) in vsaj za 60 minut namočimo v hladno vodo.
■ Moko segrejemo do toplega.
■ Kvasec (gl.
pojasnila). V lonček nadrobimo kvas. Dodamo žličko sladkorja in 3 žlice mlačnega mleka, premešamo, pokrijemo in pustimo 10 minut.
■ Maslo pristavimo, počasi stopimo in ohladimo do toplega.
■ V večjo skledo nalijemo topla mleko in maslo. Dodamo moko, sladko in sol ter dobro premešamo.
■ Nazadnje dodamo kvas in rumenjaka. Premešamo, potem pa testo počasi 20 do 30 minut
stepamo s
kuhalnico, da se na testo začnejo delati mehurji.
■ Stepeno testo potresemo z moko, pokrijemo in pustimo
vzhajati 60 minut.
Priprava
■
Model za potico dobro namažemo z maslom in potresemo z ostro moko ali z drobtinami.
■ Nadev. Slive odcedimo in grobo
zmeljemo. Nato jih pristavimo in zavremo (po potrebi prilijemo malo vode) in odišavimo s cimetom in rumom. Odstavimo in ohladimo.
■ Premaz. Jajce, mleko in ščepec soli blago razžvrkljamo.
■ Vzhajano testo na blago pomokani delovni površini
razvaljamo v pravokotnik. Med valjanjem testo večkrat privzdignemo, da sprostimo njegovo napetost. Predebele ali neravne robove ponovno razvaljamo ali obrežemo.
■ Testo na tanko namažemo z marmelado, potem pa enakomerno še s pripravljenimi slivami. Pustimo 2 do 4 centimetre nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati. Nenamazni del tanko premažemo z jajčnim premazom.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj zategnemo. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, pa le povaljamo, brez zategovanja.
■ Svaljek izmerimo in po potrebi obrežemo. Svaljek previdno položimo v pripravljen model, pri čemer naj bo del brez nadeva zgoraj, konca pa naj se lepo stikata.
■ Svaljek nekajkrat globoko prebodemo z zobotrebcem, s pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokrijemo ga z vlažno kuhinjsko krpo in pustimo, da vzhaja za polovico prvotne količine, kakih 30 minut.
■
Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190, oziroma na 175 °C (ventilacijska).
■ Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom, pri čemer pazimo, da ne premažemo luknjic. Model za približno 50 minut nežno položimo na srednje vodilo v segreti pečic, enako nežno zapremo vrata pečice.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice; 5 do 10 minut jo hladimo v modelu.
■ Potico previdno zvrnemo iz modela in povsem (!) ohladimo.
Serviranje
Povsem ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo.
Potica s suhimi slivami ali
slivova potica je slovenska sladica, h kateri ponudimo čaj, kompot ali sadni sok.
Nadomestek
■ Zapisano testo lahko nadomestimo s kakšno drugo različico
kvašenega testa za potico (gl.
različice), tudi iz ajdove, koruzne, polnovredne ali ržene moke
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
■ Limonino lupinico lahko nadomestimo s
pomarančno.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo,
otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
■ Nadevu lahko primešamo 300 do 400 gramov kuhane
ajdove, ječmenove ali
prosene kaše.
■ Nadevu lahko primešamo mlete
suhe hruške ali
suha jabolka, rozine ali/in grobo mlete ali drobno
sesekljane orehe.
Nasveti
Če se potice lotevate prvič, preberite številne
nasvete, trike, pojasnila, opozorila ... Pri tem receptu, številne druge pa tudi pri
potici.
Triki
Priprava potice brez tveganja; gl.
hladna potica.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in
mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže
ostrim mokam.
■ Moke delimo na tipe (tip 400, 500, 750, 850, 950, 1100, 1250, 1600), ki določajo vsebnost
mineralov v miligramih glede na 100 gramov moke. Najbolj zdrava je
polnozrnata (tudi
polnovredna ali
graham moka), mleta iz (ekološko) pridelanih celih oziroma neoluščenih zrn. Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■ Kvasca v sodobni kuhinji ne pripravljamo. Kvas preprosto nadrobimo na sestavine (ločeno od soli) ali pa nadrobljenega razmešamo v nekaj žlic mlačnega mleka ali vode, da se hitreje porazdeli po testu. Res pa je, da kvasec nekoliko pospeši vzhajanje.
Različice
gl. potica s proseno kašo in suhimi slivami; potica s suhimi slivami II (z manjšo količino sliv); potica s suhim sadjem (
različice); zelševka (v nekaterih različicah vsebuje tudi suhe slive) ipd.
Ideje
■ Ko nam ostanejo
beljaki.
■ gl.
potica (številne
različice); suhe slive (številne
ideje)
Opombe
■ Potica je praviloma samo pecivo, pečeno v
potičniku, torej okrogla in z luknjo v sredini. Seveda pa jo lahko spečemo tudi v drugih (podolgovatih)
modelih ali
pekačih.
■ Točne količine tekočine za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti rumenjakov.
opozorila
■ Beli moki namesto naravnih
vitaminov dodajo veliko manj hranilne umetne vitamine, poleg tega pa za pridobivanje bele barve uporabljajo kemikalije, saj bi bila sicer moka zaradi žit rjava. Tako kot sladkor, tudi bela moka spada med predelano hrano in bele strupe, ki naj bi se jim izogibali. Potico lahko pripravimo tudi z drugimi vrstami moke; gl.
različice.
■ Tudi suhe slive pred pripravo vedno temeljito operemo. Tako vsaj deloma odstranimo vse pogostejše ostanke škropiv in posledice skladiščenja.
■ Temperatura med vzhajanjem mora biti okoli testa/zvitka enakomerna. Zato testa/zvitka položimo na mizo ali na delovno površino, nikoli na radiator ali na peč. Če ga vzhajamo v pečici (gl.
nasveti), ga postavimo na rešetko na srednjem vodilu v pečici.
■ gl.
napake pri potici
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Slive uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Suhe slive so (pri)znano odvajalo.
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih
Primoža Trubarja, Katekizmu (1575) in Novem testamentu (1577).
■ Včasih so pekli samo okrogle potice, zato da so šle v velikonočne
jerbase.
■
Kvasovka je enocelični mikroorganizem in sodi v kraljestvo gliv. En gram svežega kvasa vsebuje skoraj 12 milijard kvasovk.
Viri
■ dopolnjen recept
potica s suhimi slivami ali
slivova potica iz knjige
Potice iz Slovenije, založbe Rokus Klett
■ številni različni viri
