Predpriprava
■ Meso
skuhamo v vodi.
■ Maslo pristavimo, počasi stopimo in ohladimo do toplega.
■ Mleko segrejemo do toplega.
■ Smetano segrejemo do toplega.
■ V skodelico nadrobimo kvas. Prelijemo ga z mlekom in premešamo.
■ Jajci in sladkor blago razžvrkljamo.
■ V veliko skledo presejemo moko. Dodamo sol in dobro premešamo.
■ Na moko nalijemo toplo mleko in dobro premešamo.
■ Dodamo jajci in premešamo. Nazadnje dodamo še kvas, smetano in maslo in dobro premešamo. Ročno ali strojno zamesimo srednje gosto
testo, ki ga pokrijemo in pustimo
vzhajati 60 minut.
■ Kuhano meso vzamemo iz vode, v kateri skuhamo kašo.
Priprava
■
Model za potico dobro namažemo z maslom in potresemo z ostro moko ali z drobtinami.
■ Kuhano meso narežemo na drobne koščke.
■ Česen olupimo in pretlačimo.
■ Peteršilj osmukamo in drobno
sesekljamo.
■ Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
■ Kuhano kašo odcedimo in zmešamo z narezanim mesom, sesekljano čebulo, jajcema, soljo, sveže mletim poprom, pretlačenim česnom in sesekljanim peteršiljem.
■ Vzhajano testo na blago pomokani delovni površini
razvaljamo v pravokotnik. Med valjanjem testo večkrat privzdignemo, da sprostimo njegovo napetost. Predebele ali neravne robove ponovno razvaljamo ali obrežemo.
■ Testo enakomerno premažemo s pripravljenim nadevom. Pri tem pustimo za 2 do 4 centimetre nepotresenega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati. Nepotreseni del tanko premažemo z maslom.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj zategnemo. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, pa le povaljamo, brez zategovanja.
■ Svaljek izmerimo in po potrebi obrežemo. Svaljek previdno položimo v pripravljen model, pri čemer naj bo del brez nadeva zgoraj, konca pa naj se lepo stikata.
■ Svaljek nekajkrat globoko prebodemo z zobotrebcem, s pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokrijemo ga z vlažno kuhinjsko krpo in pustimo, da vzhaja za polovico prvotne količine, kakih 30 minut.
■ Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 175 °C.
■ Model za približno 50 minut nežno položimo na srednje vodilo v segreti pečic, enako nežno zapremo vrata pečice.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. Nemudoma jo prelijemo s kislo smetano, potem pa jo 10 minut hladimo v modelu.
■ Potico previdno zvrnemo iz modela in povsem (!) ohladimo.
Serviranje
Povsem ohlajeno potico narežemo in ponudimo.
Potica s prekajenim mesom in proseno kašo ali
štula je lahko tudi okusna malica ali lahek samostojni obrok, h kateremu ponudimo sezonsko solato.
Nakup
Ko kupujemo prekajeno meso, izbiramo tistega, ki je
prekajeno po klasičnem postopku in brez
aditivov.
Nadomestek
■ Zapisano testo lahko nadomestimo s kakšno drugo različico
kvašenega testa za slano potico (gl.
različice), tudi iz ajdove, koruzne, polnovredne ali ržene moke.
■ Prekajeno svinjino lahko nadomestimo s kilogramom
svinjske glave.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo,
otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
Nasveti
Če se potice lotevate prvič, preberite številne
nasvete, trike, pojasnila, opozorila ... Pri tem receptu, številne druge pa tudi pri
potici.
Triki
Priprava potice brez tveganja; gl.
hladna potica.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in
mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže
ostrim mokam.
■ Moke delimo na tipe (tip 400, 500, 750, 850, 950, 1100, 1250, 1600), ki določajo vsebnost
mineralov v miligramih glede na 100 gramov moke. Najbolj zdrava je
polnozrnata (tudi
polnovredna ali
graham moka), mleta iz (ekološko) pridelanih celih oziroma neoluščenih zrn. Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■
Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Semena so drobna majhna (premer 2 do 3 milimetre) in so lahko kremne, rumene, oranžno-rdeče in rjave barve. Izluščeno proso je prosena kaša.
■ Česen ima značilen vonj ter sladkast, nekoliko pekoč okus. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši
alicin in
eterično olje.
Različice
gl.
potica s kranjsko klobaso
Ideje
gl.
potica (številne
različice); prosen kaša (številne
ideje)
Opombe
■ Potica je praviloma samo pecivo, pečeno v
potičniku, torej okrogla in z luknjo v sredini. Seveda pa jo lahko spečemo tudi v drugih (podolgovatih) modelih ali pekačih.
■ Točne količine mleka pri kvašenem testu ni mogoče določiti. Odvisna je od vlažnosti moke in velikosti jajc.
Opozorila
■ Beli moki namesto naravnih
vitaminov dodajo veliko manj hranilne umetne vitamine, poleg tega pa za pridobivanje bele barve uporabljajo kemikalije, saj bi bila sicer moka zaradi žit rjava. Tako kot sladkor, tudi bela moka spada med predelano hrano in bele strupe, ki naj bi se jim izogibali. Potico lahko pripravimo tudi z drugimi vrstami moke; gl.
različice.
■ Temperatura med vzhajanjem mora biti okoli testa/zvitka enakomerna. Zato testa/zvitka položimo na mizo ali na delovno površino, nikoli na radiator ali na peč. Če ga vzhajamo v pečici (gl.
nasveti), ga postavimo na rešetko na srednjem vodilu v pečici.
■ gl.
napake pri potici
Zdravilni učinki
(domnevni)
Čebulo, česen (gl.
pojasnila) in peteršilj uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih
Primoža Trubarja, Katekizmu (1575) in Novem testamentu (1577).
■ Včasih so pekli samo okrogle potice, zato da so šle v velikonočne
jerbase.
■
Kvasovka je enocelični mikroorganizem in sodi v kraljestvo gliv. En gram svežega kvasa vsebuje skoraj 12 milijard kvasovk.
Reki
Prosena kaša, mati naša! (slovenski)
Viri
■ dopolnjen recept
potica s prekajenim mesom in proseno kašo ali
štula (izvirno: kašnata potica) iz knjige
Potice iz Slovenije, založbe Rokus Klett
■ fotografija Janez Pukšič
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup knjige
Potice iz Slovenije
Prijava
