Priprava
■ Dva klasična pekača obložimo s peki papirjem.
■ V kozici pristavimo na kocke zrezano maslo, med, sladkor in začimbno mešanico. Počasi (!) segrevamo, da se maslo stopi. Dobro premešamo in odstavimo za 2 minuti. Jajce razžvrkljamo, po 2 minutah pa ga z metlico vmešamo v odstavljeno mešanico.
■ V skledo presejemo moko s pecilnim praškom. Dodamo sveže mleti poper in dobro premešamo. Nazadnje prilijemo stopljeno masleno zmes. Mešamo z vilicami, dokler lahko, potem pa z dlanmi ugnetemo gladko testo.
■ Pečico ogrejemo na 190 stopinj.
■ Iz testa oblikujemo kroglice velikosti oreha; sproti jih polagamo v pekača. Če se testo začne lepiti na dlani, jih operemo z vodo in nadaljujemo. Pekača s testenimi kroglicami položimo v ogreto pečico za kakih 12 minut.
■
Bela glazura. Sladkor stresemo v multipraktik, v katerem ga zmiksamo v prah. Beljaka in limonin sok nalijemo v manjšo skledo. Postopoma (!)dodajamo sladkor v prahu in mešamo z metlico. Količina sladkorja je odvisna od velikosti beljakov, glazura pa ne sme biti ne pregosta ne preredka. Ali: vaja dela mojstra.
■ Pečene kekse pomakamo v glazuro, potem pa jih odlagamo na mrežico ali na rešetko. Da se posušijo. Nato postopek lahko ponovimo, da dobimo glazuro kot na fotografiji. Ko se glazura posuši, medenjake predenemo v pločevinasto škatlo s pokrovom.
Serviranje
Poprovi medenjaki so klasična nemška sladica; gl.
izboljšanje.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Nakup dragega mlinčka pa je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko. Sicer raje kupujmo sveže mleto moko iz preverjenega mlina.
■ Medeno testo lahko izboljšamo z drobno sesekljanimi mandlji, lešniki, orehi ali/in s kandirano pomarančno ali/in limonino lupinico.
■ Medenjaki so najbolj okusni, če jih nekaj dni pustimo v pokriti pločevinasti škatli. Skupaj z nekaj posušenih jabolčnih lupin. Da se zmehčajo in da se v celoti razvijeta vonj in okus. Z vsakim dnem so okusnejši.
Nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Z različnimi vrstami medu v odtenkih spreminjamo tudi okus in barvo sladice. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, za odtenek bolj grenak okus.
■ Medeno testo je težko, zato ga vedno rahljamo z rahljalnimi sredstvi: s pecilnim praškom, sodo bikarbono, z vinskim kamnom, s pepeliko ali z jelenovo soljo. Praviloma na 500 g moke dodamo 5 g rahljalnega sredstva.
■ Medeno testo vsebuje veliko sladkorja, zato lahko med peko pretirano porjavi. Pazimo, da medenjakov ne presušimo. Iz pečice jih vzamemo, takoj ko zadišijo in so še malo mehki. Če pečemo večjo količino medenjakov, najprej spečemo nekaj testanih, da določimo pravi čas pečenja.
Triki
Če med počasi malo segrejemo, testo lažje gnetemo.
Pojasnila
■ Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo.
■ Soda bikarbona je glavna sestavina pecilnega praška. V kuhinji jo uporabljamo kot rahljalno sredstvo. Soda bikarbona se razgradi pri segrevanju (nad 70 °C) ali ob stiku s kislimi snovmi (npr. jogurt), pri čemer se sprošča ogljikov dioksid (CO2).
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
Različice
■ gl.
medenjaki (številne
različice);
keksi (številne
različice)
■ Medenjaki običajno ne vsebujejo maščobe ali pa je te zelo malo. Če nimamo časa čakati, da se medenjaki zmehčajo (gl.
izboljšanje), v testo ugnetemo stopljeno maslo ali olje. 250 g maščobe na 1 kg moke.
Ideje
■ gl.
med (številne
ideje); medeno testo (
različice in številne
ideje); moka (številne
ideje)
■ Ko nam ostanejo
rumenjaki (številne
ideje).
Opombe
■ Medenjake pravilom pripravljamo iz pšenične, pirine ali iz ržene moke. Lahko pa moke tudi mešamo, na primer po pol pšenične in ržene.
■ Vsak med po določenem času kristalizira. Kristalizacija je zadnja oblika medu, ki med hkrati naravno konzervira. Kristaliziran, dobro zaprt med lahko v temnem prostoru (o)hranimo nekaj let. Ko ga želimo utekočiniti, postavimo kozarec z medom v posodo z vročo vodo.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila. Kalorije iz sladkorja se pretvarjajo v jetrno maščobo.
■ Med ne sme biti preveč tekoč, saj je to prvi znak, da ne gre za najvišjo kakovost. Curek medu se pri pretakanju ne sme gladko vlivati, ampak se mora prelagati, gubati sem ter tja.
Zanimivosti
Sladkor je kot strup prepoznal dr. William Coda Martin, že davnega leta 1957.
Viri
■ dopolnjen recept
poprovi medenjaki (izvirno: pfeffernüsse; nemački medenjaci)
Marije Petrović, z bloga
PALACHINKA (srb., angl.)
■ številni različni viri
