Pomarančni biskvit z marelično marmelado

Priprava

■ Dva podolgovata pekača, dolga po 18 centimetrov, namažemo z maslom in obložimo s peki papirjem.
■ Pomarančo temeljito operemo in zdrgnemo s čisto kuhinjsko krpo, lupino drobno nastrgamo.
■ Pečico segrejemo na 200 °C.
■ V kotličku ali skledi penasto umešamo jajca in sladkor, da dobimo gosto in svetlo peno; gl. opombe. Na umešana jajca presejemo polovico moke, vse skupaj pa nežno premešamo. Nato na zmes presejemo preostalo moko, dodamo nastrgano pomarančno lupinico in žlico mlačne vode ter nežno premešamo.
■ Testo nalijemo v obložena pekača, ki ju za 10 do 12 minut potisnemo v segreto pečico, da biskvit lepo vzhaja ter se zlato rumeno speče; gl. opombe.
■ Pečena biskvita zvrnemo na kos pomaščenega papirja, ki naj bo nekoliko večji od testa. S testa odluščimo peki papir, na katerem se je speklo. Z ostrim nožem obrežemo zapečene dele biskvita.
■ Marelično marmelado pristavimo v kozici in počasi segrejemo; če je pregosta, ji prilijemo 1 do 2 žlici mleka.
■ Kos ohlajenega biskvita namažemo z marmelado, potem pa ga pokrijemo z drugim kosom, ki ga nežno pritisnemo na namazani kos.
■ Pomarančni biskvit z marelično marmelado ovijemo v prozorno folijo in do serviranja shranimo v hladilnik.

Serviranje

Ohlajen pomarančni biskvit z marelično marmelado ali biskvitni kolač z marelično marmelado potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo s kozarcem soka ali vode.

Nadomestek

■ Beli sladkor, če je le mogoče, nadomeščamo z rjavim sladkorjem, medom ali javorovim sirupom. Gl. opozorila.
■ Pomarančno biskvitno testo lahko nadomestimo s kakšno drugo različico biskvitnega testa (gl. različice).

Izboljšanje

gl. različice

Nasveti

■ Če biskvitno testo stepamo ročno, z metlico, kotliček med stepanjem postavimo nad vodno kopel, pri tem pa pazimo, da se dno kotlička ne dotika vrele vode.
■ Kozarce z marmelado hranimo v hladnem in temne prostoru.
■ gl. opozorila in okvirček

Triki

Če hranimo jajca v hladilniku obrnjena s širšim koncem navzgor, ostanejo dlje časa sveža.

Pojasnila

Barva jajčnega rumenjaka je odvisna od krme kokoši. Zato je napačno mnenje, da so kakovostna le tista jajca, ki imajo izrazito rumen rumenjak.

Različice

gl. biskvitno testo (različice)

Ideje

■ Z biskvitnim testom pripravljamo številne sladice, zlasti torte in rolade.
■ gl. rolada (različice)

Opombe

■ Biskvitno testo je pravilno pripravljeno tedaj, ko iz njega dvignemo metlico (električnega mešalnika), v testu pa ostane sled metlice.
■ Pravilno pripravljeno in pečeno biskvitno testo se ob pritisku s prstom sicer vda, a se takoj zatem spet izravna.

Opozorila

■ Beli sladkor in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki pomaranče in druge agrume vse pogosteje okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je neuporabna tudi po pranju.
■ Pripravljena biskvitna zmes pred pečenjem ne sme čakati, saj v tem času upada in izgublja potrebno rahlost. Nemudoma jo nalijemo v pekač / model in potisnemo v segreto pečico.
■ Pri pečenju biskvitnega testa je zelo pomembna ustrezna temperatura v pečici. Večina virov kot idealno navaja temperaturo 170 do 200 °C. Če je pečica prevroča, se (pre)hitro naredi skorjica, ki preprečuje naraščanje testa. Če pa pečica ni zadosti vroča, se skorjica ne naredi, in iz testa uhaja v beljakov sneg umešan zrak, ki je v tem primeru rahljalno sredstvo.

Zdravilni učinki

Znanstveniki se strinjajo, da je med obolelimi za rakom bistveno manj tistih, ki imajo na jedilniku pogosteje brokoli, čebulo, korenček, paradižnik in pomaranče (gl. tudi okvirček).

Zanimivosti

■ Sladkor so v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. Bil je devetkrat dražji od mleka.
■ Največje kokošje jajce doslej so izmerili v Angliji. Tehtalo je 340 gramov, vsebovalo pa je 5 rumenjakov. (2005)
■ Francoska beseda biscuit je prvotno pomenila prepečenec oziroma dvakrat pečeno testo, kar je, dobesedno vzeto, tudi pravilno.
■ Za marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes. (2004)

Viri

■ dopolnjen recept pomarančni biskvit z marelično marmelado ali biskvitni kolač z marelično marmelado
■ številni različni viri