Priprava
■ NADEV. Čebuli razpolovimo in narežemo na karseda tanke lističe. V ponvi pristavimo olje in čebulo. Potresemo jo s ščepom soli in počasi (!) pražimo pribl. 20 minut; gl.
kuharski leksikon. Med pogostim mešanjem. Da se povsem zmehča.
Teža pločevink belega fižola in pelatov ni navedena. Najbolje, da kupimo malo večje. Za vsak primer pa imamo pri roki še kakšno papriko.
■ Pločevinko pelatov odpremo. Z nožem jih sesekljamo kar v pločevinki. Vsebino pločevinke nalijemo na prepraženo čebulo. Zavremo in počasi kuhljamo pribl. 10 minut. Da se omaka nekoliko zgosti.
■ Fižol iz pločevink odcedimo in oprhamo s hladno vodo. Stresemo ga na omako. Dodamo sol, prekajeno papriko in sveže mleti poper. Zavremo in kuhljamo nekaj minut. Prekajena mleta paprika da jedem prijeten priokus, kot bi jih kuhali po starem, na odprtem ognjišču
■ Pečico segrejemo na 200 stopinj.
■ NADEVANJE. Paprikam porežemo kapice s peclji. Izdolbemo peške in grenka bela rebra. Paprike nadenemo s pripravljenim nadevom. Pokončno jih položimo v ognjevarno posodo ustrezne velikosti. Nazadnje jih pokrijemo s pokrovčki s peclji in izdatno pokapljamo z oljčnim oljem.
Črni poper je ostrejši od belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je poprova mešanica (mignonette) idealna kombinacija obeh.
■ Paprike pečemo 40–50 minut. Da se zmehčajo, po vrhu pa blago zapečejo.
■ Pečene
polnjene paprike z belim fižolom v pečici vzamemo iz pečice. Počakamo 10 minut.
Serviranje
Polnjene paprike z belim fižolom v pečici so enako okusne vroče ali hladne. Ponudimo jih samostojno ali z izbranim kruhom. Lahko tudi s sezonsko (mešano) solato.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Poznamo več kot dvesto (pod)vrst paprik, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi in okusu. Klasične rdeče paprike so enake kot rumene, rumene pa so enake kot zelene. Razlika je samo v stopnji zrelosti. Rdeče, rumene in oranžne paprike imajo polnejši in izrazitejši okus od zelenih.
Pri nakupu izbiramo papriko s svetlečo in napeto kožo, nikakor uvelih, počenih ali natrganih plodov. Pozorni smo tudi na sveže odrezane peclje.
■
Improvizirajmo.
Beli fižol najbolje* začinjamo z (abecedno): čebulo*, česnom*, kisom (balzamični, jabolčni, rdeči vinski), lovorovimi lističi, olivnim oljem*, parmezanom, peteršiljem*, poprom* (črni, beli), rožmarinom, šetrajem* ali/in s timijanom.
Nobena zelenjava ne vsebuje toliko beljakovin kot beli fižol. Zato je še posebno zanimiv za vse, ki želijo zmanjšati ali omejiti porabo mesa.
■
Pelati so priljubljeni jajčasti paradižniki, pogosto pa so tudi sinonim za konzervirane olupljene paradižnike. Najbolj okusni so italijanski
San Marzano, odlični pa so tudi (abecedno):
Bianco DiNapoli, Martino, Perini, Piccadilly in
Roma. Pozorni smo na oznako D.O.P.
■
Mehčanje čebule med praženjem opazno pospešimo, če čebulo stresemo na maščobo in jo takoj potresemo s ščepom soli in sode bikarbone v razmerju 1 : 1. Gl. tudi
Maillardova reakcija.
Opozorila
Fižol povzroča prebavne pline oz. vetrove pri večini ljudi. Še posebej, če ni dobro kuhan.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
polnjene paprike z belim fižolom v pečici (izvirno:
paprike punjene pasuljem)
Olivera Senić, z bloga
JA U KUHINJI… (srb.)
■ številni različni viri
Olivera Senić
