Predpriprava
■ Pristavimo vodo za kuhanje graha.
■ Krhko testo. V multipraktik stresemo moko in na kockice zrezano hladno maslo. Zmešamo, da dobimo peskaste drobtinice.
■ Dodamo 1 jajce, 1-2 žlici hladne vode in sol ter zmešamo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, ki jo nekoliko sploščimo, ovijemo v prozorno folijo in vsaj za 60 minut položimo v hladilnik.
■ Grah stresemo v krop in kuhamo 5 minut.
■ Pripravimo majhno skledo hladne vode z ledenimi kockami.
■ Grah odcedimo in nemudoma stresemo v ledeno hladno vodo. Po nekaj minutah ga odcedimo.
Priprava
■ 8 majhnih modelov za pite (10 cm), namažemo z maslom in potresemo z moko; gl.
opombe.
■ Bučko očistimo in narežemo na tanka kolesca.
■ Meto osmukamo in drobno sesekljamo.
■ Skuto, smetano, jajci, sol in sveže mlet poper gladko razmešamo.
■ Ohlajeno testo razdelimo na 8 približno enakih delov. Testo na blago pomokani delovni površini razvaljamo modelčkov, da pokrije dno in obod le-teh.
■ Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Testo obložimo z grahom in bučkami. Potresemo ga s sesekljano meto, po vrhu pa razdelimo skutino mešanico. Modelčke za približno 30 minut položimo v segreto pečico.
■ Pečene pitice hladimo jih 15 minut.
Serviranje
Pitice z grahom, bučkami in skuto ali
majhne pite z grahom, bučkami in skuto ponudimo kot toplo predjed (za 8), z izbrano sezonsko solato pa lahko tudi kot lahko samostojno jed (4).
Nakup
■ Pri grahu se začne sladkor pretvarjati v škrob
tisti hip, ko ga utrgamo. Grah začne postaji moknat in trd. Zaradi tega nikoli ne kupujemo oluščenega, ampak le tistega v strokih. Če dva stroka podrgnemo drugega ob drugega, slišimo pri sveže nabranem grahu značilno škripanje.
■ Pri nakupu bučk izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža naj bo sorazmerna velikosti. Lupina naj ne bo pretrda, ker je to znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo. Gl. tudi
opozorila.
■ Meto lahko nadomestimo s peteršiljem.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Nakup dragega mlinčka pa je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
Pojasnila
■ Polnovredna moka je (ne glede na vrsto žita) mleta iz celega zrna. Na ta način se v moki ohranijo minerali in pomembne vlaknine, ki jih v beli pšenični moki ni.
■ Iz kilograma stročjega graha dobimo pribl. 500, pri mladem grahu pa celo samo 300 g grahovih zrn.
■ Skuta je vrsta sira, ki jo pripravljajo iz kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice sirotke in mleka. Mleko oz. sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot rikota (
ricotta).
Različice
Ideje
Okusno
skuto zlahka pripravimo kar doma.
Opombe
■ Če nimamo majhnih modelov za pite, spečemo eno večjo pito.
■ Zamrznjen grah je izven sezone povsem ustrezen nadomestek svežemu.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila; gl.
pojasnila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 g masla vsebuje kar 240 mg holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 g na osebo.
■ Margarina vsebuje tudi do 35 % škodljivih trans maščobnih kislin.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
pitice z grahom, bučkami in skuto ali
majhne pite z grahom, bučkami in skuto (izvirno:
cottage cheese and peas quiche)
Jelena Jovanović, z bloga
A KINGDOM FOR CAKE
■ številni različni viri
