Priprava
■ Bučke očistimo in podolžno narežemo na približno pol centimetra debele rezine, te pa na enako debele palčke.
■ Česen olupimo in drobno
sesekljamo, čili pa zdrobimo.
■ Bučke stresemo v
cedilo. Potresemo jih s soljo in pustimo stati 15 minut.
■ Bučke oprhamo pod tekočo hladno vodo, odcedimo in dobro posušimo.
■ Paradižnike zrežemo na četrtine in razsemenimo; sok prestrežemo. V
skledi zmešamo paradižnik, paradižnikov sok, kapre, zdrobljen čili, posušen origano, sesekljan česen, 3 žlice olivnega olja, kis, sol in sveže mlet poper. Premešamo in
mariniramo 15 minut.
■ V globlji
ponvi segrejemo 2 žlici olivnega olja, na katerem narezane bučke rjavkasto
prepražimo. Začinimo jih s soljo in sveže mletim poprom.
■ V
loncu pristavimo in zavremo vodo za
kuhanje testenin.
■ Krop posolimo in vanj stresemo špagete, ki jih skuhamo
na zob.
■ Prepražene bučke stresemo k mariniranemu paradižniku in premešamo.
■ Kuhane špagete odcedimo in stresemo na omako. Dodamo svež origano, premešamo in pokapljamo z ekstra deviškim olivnim oljem.
Serviranje
Pekoči špageti z bučkami in kaprami so topla predjed.
Nadomestek
Paradižnik lahko (izven sezone) nadomestimo s
češnjevci ali s
pelati iz pločevinke.
Izboljšanje
■ Testenine iz
duruma, trde
pšenice, ki jo sejejo predvsem v južni Italiji, se odlikujejo s čvrstostjo, trajnostjo in
prebavljivostjo.
■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več
antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
■ Kapre iz soli so aromatičnejše od tistih iz
slanice, le da moramo tiste iz soli pred uporabo namočiti v hladno vodo.
Nasveti
Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda
na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
Triki
Včasih so vodi za kuhanje testenin dodali nekaj žlic olja, da se testenine med kuhanjem niso sprijele. Vendar ima ta zvijača tudi neželeni učinek: olje zamaši pore v testeninah, zaradi česar se jih omaka težje oprime. Sprijemanje testenin preprečimo tako, da jih prvih 15 sekund v kropu dinamično mešamo.
Pojasnila
■ Špageti so dolge, trde
niti (ital. spago; nit, žica, vrvica). Najbolj univerzalni so
št. 5.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo
hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 %
nasičenih maščobnih kislin.
■ Pekoče paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so
habanero, scotch bonnet in
tezpur.
Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage.
■ Če vodo za kuhanje testenin posolimo komaj tedaj, ko zavre, pospešimo moč
vrenja.
Različice
gl.
špageti z bučkami (
različice)
Ideje
■ Improvizirajmo. Origano se lepo dopolnjuje s
timijanom, baziliko ali
rožmarinom, povsem sprt pa je z
majaronom.
■
pekoče testenine (številne
različice);
špageti (številne
različice);
testenine z bučkami (številne
različice)
Opombe
Dolžina nikjer drugje ni tako pomembna kot prav pri špagetih. Pred kuhanjem jih nalomijo, pred uživanjem pa narežejo samo nepoznavalci, po mnenju nekaterih celo barbari.
Opozorila
■ Testenine vedno kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki običajno zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro
pekoče alkaloide.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Bučke, česen, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Špagete so prvotno izdelovali doma, za trg pa so jih začeli proizvajati v renesansi, hkrati z
makaroni.
■ Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
Viri
številni različni viri