Priprava
■ PEKOČA OMAKA IZ PEČENIH PARADIŽNIKOV. Paradižnike očistimo.
Če imamo zakurjen žar, paradižnike spečemo na njem. Česen in čilija nabodemo na nabodalce.
■ Večjo litoželezno ponev segrejemo pri srednji temperaturi. V vročo položimo paradižnike, cela čilija in neolupljen česen. Plodove pečemo kakih 10 minut med pogostim obračanjem. Da počrnijo.
■ Pečena živila ohladimo. Paradižnike in česen olupimo, s čilijev pa odstranimo peclje. Peteršilj drobno sesekljamo.
Količino čilijev prilagodimo svojemu okusu. Z miksanjem ne pretiravamo, sicer postane omaka vodena.
■ Pečena živila položimo v multipraktik. Zmiksamo jih do želene teksture.
■ Omako postrgamo v servirno skledo. Primešamo limetin sok, sol in peteršilj.
Serviranje
Pekoča omaka iz pečenih paradižnikov se prileže kot pomaka. S postrežemo jo z narezano presno zelenjavo, s tortilja čipsom ali pa le s kakšnim dobrim, hrustljavim kruhom. Kot omako jo ponudimo mesnim in zelenjavnim jedem z žara.
Shranjevanje
Pekoča omaka iz pečenih paradižnikov se v hladilniku ohrani do 2 dni. V dobro zaprti posodi / kozarcu.
Pekoča omaka iz pečenih paradižnikov
Sorodni recepti
■ Najbolj preprosto paradižnikovo omako pripravimo z zrelimi češnjevci. Ki jih skupaj z malo ekstra deviškega olivnega olja, soli, belega popra in bazilike gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ali pa kakovostne paradižnike iz pločevinke (npr.
San Marzano) zmiksamo v multipraktiku ali v mešalniku (blender). Izjemno aromatična in okusna, hkrati pa nadvse preprosta za pripravo je
paradižnikova omaka iz pečice.
Kuharski leksikon
■
Ko pripravljamo paradižnikovo omako, katero koli, smo pozorni predvsem na eno: prevladovati mora okus sočnega, zrelega paradižnika. Z morebitnimi dodatki okus paradižnika samo poudarjamo.
Najbolj okusne sorte paradižnika so italijanski San Marzano, Piccadilly, Roma, Perini in Martino. K tem prištevamo tudi volovsko srce.
■ Improvizirajmo.
Paradižnik najbolje* začinjamo z (abecedno): ajovanom, baziliko* (zlasti z rdečo, limonsko), čebulo*, česnom*, čiliji*, drobnjakom*, ingverjem, kaprami, karijevim praškom, kisom* (balzamičnim, belim vinskim, malinovim, pehtranovim, rdečim vinskim, riževim, šerijevim), koprom, koriandrom, kumino, limetinim sokom, limonami* (sok, lupinica), lovorovimi listi, majaronom, meto, papriko, mleto rdečo (sladka, pekoča, prekajena), olivami, olivnim oljem*, peteršiljem*, poprom* (belim, črnim), rožmarinom, soljo (zlasti z morsko, s solnim cvetom), šalotko, timijanom* ali/in zeleninimi semeni.
Mehiški jalapeño je najbrž najbolj znana pekoča paprika na svetu. Plodovi z debelim mesom so zelo aromatični in blago pekoči (do 5.000 skovilov), zrastejo pa do 7 cm.
■ Znanstveniki iz
Univerze v Readingu so v sodelovanju z angleškim chefom Hestonom Blumenthalom ugotovili, da je umami pri 13 sortah paradižnika najbolj skoncentriran okoli semen. Pri nekaterih vrstah je bila v predelu s semeni koncentracija primarnega umami sprožilca, glutaminske kisline, 6-krat večja kot v paradižnikovem mesu. Vsebnost ribonukleotidov, ki umami okus ojačajo, pa celo 11-krat večja.
Opozorila
Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus. Paradižnika nikoli ne kuhamo v aluminijasti posodi
Zanimivosti
Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki l. 1554. Rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d'oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji npr. l. 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline. Philip Miller v svojem
Vrtnarjevem slovarju (
The Gardener's Dictionary) še l. 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.
Viri
■ dopolnjen recept
pekoča omaka iz pečenih paradižnikov (izvirno:
spicy roasted tomato salsa)
Shiran Dickman, z bloga
Pretty. Simple. Sweet.
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup e-knjige
Delicious FOOD PHOTOGRAPHY, Shiran Dickman
Shiran Dickman