Priprava
■ Koromač očistimo; zelenje prihranimo. Nato ga podolžno razpolovimo in narežemo na tanke rezine.
■ Čili očistimo, razsemenimo in drobno
sesekljamo.
■ Česen olupimo in zrežemo na čim tanjše lističe.
■ Paradižnik odcedimo; sok prihranimo. Paradižnik razkosamo na četrtine.
■ Artičoke odcedimo in razpolovimo.
■ V posodi segrejemo olje, na katerem na hitro
prepražimo narezan česen in sesekljan čili. Prilijemo paradižnikov sok in
ribjo osnovo ter dodamo koromač, timijan in limonino ter pomarančno lupino. Zavremo in
kuhamo 15 minut.
■ Ribji file narežemo na manjše kose.
■ V posodo stresemo narezane ribji file, paradižnik in artičoke. Začinimo s soljo in sveže mletim poprom, prilijemo vermut in kuhamo še 5 minut.
■ Koromačevo zelenje drobno sesekljamo.
Serviranje
Jed nalijemo v segret
jušnik in potresemo s sesekljanim koromačevim zelenjem.
Pekoča koromačeva enolončnica s filejem morske žabe je delikatesna glavna jed.
Izboljšanje
■ Italijani ločijo med moškimi in ženskimi gomolji koromača. Prvi so čokatejši in okroglejši, ženski pa so ploščatejši in podolgovatejši. Moški so hrustljavejši in manj vlaknati, imajo pa tudi razkošnejši vonj, to pa so tiste kvalitete, ki jih posebej cenimo pri koromaču, ki ga uživamo presnega. Gl.
tudi nasveti.
■ Ribje glave, koščice in obrezki za ribjo osnovo naj bodo od čim kakovostnejših rib.
Nasveti
Ko kupujemo koromač, izbiramo manjše, povsem bele in čvrste glavice. Pri večjih glavicah pred pripravo obrežemo ali odstranimo zunanje vlaknaste dele. Gl. tudi izboljšanje.
Triki
Ostrino čilija opazno omilimo, če mu odstranimo semena in notranja rebra.
Pojasnila
■ S kulinaričnega vidika uvrščamo morsko žabo med prvorazredne ribe. Ocena pa velja le za mesnat repni del, ki ga pečemo na žaru, v pečici ali / in v ponvi (medaljoni), zelo okusen pa je tudi kuhan.
■ Koromač ima pri nas tudi številna druga imena, na primer finokio (po italijanskem finocchio), komarček, sladki komarček, trebušasti janež in zelenjavni komarček.
■ Vermut je aromatizirano zeliščno vino, ki so ga v firmi Carpano v Torinu začeli proizvajati leta 1786.
■ Pekoče paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so habanero, scotch bonnet in tezpur. Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage.
Različice
gl. enolončnica (številne različice)
Ideje
gl. koromač (številne različice); morska žaba (številne različice); ribja juha (številne različice)
Opombe
■ Morska žaba zraste v dolžino do 1 metra, živi pa na morskem dnu, tudi več kot 100 metrov globoko.
■ Artičoke sodijo med najdražjo zelenjavo. Drage so že same po sebi, poleg tega pa gre po čiščenju v smeti (ali vsaj v zelenjavno osnovo) 50 do 80 % rastline.
Opozorila
■ Največ oksalne kisline vsebujejo (po vrsti): špinača, rabarbara in artičoke. Daleč za njimi so lešniki in kosmulje.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro pekoče alkaloide.
■ Čili uvrščamo med ostre začimbe, ki niso primerne za otroke in ljudi z občutljivimi ali bolnimi prebavili.
■ Posušeni timijan je do trikrat aromatičnejši od svežega.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Če pazimo na vitko postavo, sodi koromač med naše najboljše zaveznike. 100 gramov vsebuje pičlih 9 kalorij.
■ Artičoke imajo nizko energetsko vrednost, le 39 do 51 kalorij.
Viri
številni različni viri
