Priprava
■ Klasičen črni pekač obložimo s peki papirjem. Pečico segrejemo na 180 stopinj.
■ Koromačevo seme blago opečemo v suhi ponvi. Opečenega stremo skupaj s soljo v tolkaču (možnar). Da dobimo grob prah.
Kupujemo rdeče zelje, ki ima težko glavo, s čvrstimi listi in z izrazito barvo. Brez poškodovanih listov, rjavih peg in razbarvanih reber.
■ V skodelici dobro zmešamo balzamični kis, oljčno olje in med.
■ Z zelja odstranimo zunanje liste. Razkosamo ga na 8 rezin in odstranimo trdi notranji del. Pustimo ga le toliko, da drži liste skupaj.
■ Zeljne rezine položimo v pekač. Premažemo jih z balzamično mešanico. Potresemo s polovico odišavljene soli. Rdeče zelje pečemo 35–40 minut. Toliko časa, da se zmehča, zunanji listi pa postanejo hrustljavi.
■ Peteršilj grobo sesekljamo.
Serviranje
Pečeno rdeče zelje z balzamičnim kisom postrežemo neposredno iz pečice. Potresemo ga s preostalo odišavljeno soljo in s peteršiljem. Ponudimo ga k svinjskim pečenkam, k perutnini (za martinovo) in s klobasami.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■ Rdeče zelje (
Brasica oleracea convar. Capitata f. rubra) ima čvrsto, ovalno ali okroglo glavo s po navadi temno vijoličnimi listi. Njihova barva se pod vplivom dodane kisline (npr. limonov sok, vino) spremeni v privlačno purpurno rdečo. Režemo ga od avgusta do marca, uvrščamo pa ga med okusno zelenjavo. Presni listi so nekoliko pikantni, med termično obdelavo pa postanejo sladkasti.
Rdeče zelje je na naših mizah premalokrat glede na zdravilne lastnosti. Tradicionalno ga postrežemo ob martinovanju. S pečeno perutnino in z mlinci.
■ Rdeče zelje je izjemno zdrava zelenjava. Barvo mu dajejo antocianini, močni antioksidanti. Vsebuje skoraj toliko C vitamina, kot limone in pomaranče. Pa kar 10-krat več A vitamina od klasičnega zelja. Rdeče zelje sodi med zelenjavo z največjo vsebnostjo železa.
Rdeče zelje vsebuje skoraj toliko C vitamina kot limone in pomaranče.
■
Improvizirajmo. Rdeče zelje najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom, česnom, gorčico* (
dijonska, semena), kisom* (balzamični, jabolčni, orehov, rdeči vinski*, šerijev), klinčki, koromačevimi semeni, kumino, lovorom, olji (arašidovo, iz grozdnih pešk, iz oljne repice, orehovo, oljčno*), s poprom (črni) ali/in z vini (suho rdeče).
■ Balzamični kis starajo tako, da sladkor v zgoščenem grozdnem soku pretvorijo v alkohol. Alkohol pa v ocetno kislino. Sok nalijejo v 200-l sode. V naslednjih stopnjah staranja (12, 24, 48 ali 100 let), kis prelivajo v vedno manjše sode iz različnih vrst lesa. Prostornina zadnjega soda ne sme presegati 20 l. Do 8 let star balzamični kis je kis, 8-12 let star je začimba, 12-15 let star je delikatesa, nad 15 leta star balzamični kis pa je le za najboljše prijatelje.
■ Koromačevo seme je seme nekaterih vrst koromača. Aroma je podobna janeževi, z občutno manj sladkobe. S koromačevimi semeni zlasti v Sredozemlju začinjamo juhe, omake, ribje jedi in sladice.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
pečeno rdeče zelje z balzamičnim kisom (izvirno:
roasted balsamic red cabbage) s portala
HARRIS FARM
■ številni različni {{viri}
