Priprava
■ Paprike razpolovimo in očistimo.
■ V veliki ponvi segrejemo olje, na katerega položimo paprike. S prerezano stranjo navzgor. Pečemo jih, da se zlato rjavkasto obarvajo. Vmes jih posolimo.
■ Paprike obrnemo in jih zapečemo še po drugi strani. Pazimo, da ostanejo
na zob, al dente, takšne so najbolj okusne. Dodamo kajmak, ki ga med mešanjem stopimo.
Serviranje
Pečene paprike s kajmakom ponudimo s hrustljavim kruhom ali z
opečenimi kruhki. K jedi se prileže
paradižnikova solata, pa kakšen beli sir, npr. feta. Lahko so priloga k mesu z žara. Ali pa jih vmešamo kakšno različico paradižnikove solate, v
grško solato ali v kakšno drugo. Gl. tudi
ideje.
Nadomestek
Podobno pripravljamo pečene paprike s kislo smetano.
Izboljšanje
Improvizirajmo. Paprike najbolje* začinjamo/odišavljamo z (abecedno): baziliko*, čebulo*, česnom*, čiliji, ingverjem, kaprami, kisom*, koriandrom, kumino, limonami (s sokom, lupinico), lovorovimi listi, majaronom, mleto rdečo papriko, oljem* (zlasti z olivnim*), origanom, peteršiljem*, timijanom ali/in z žafranom.
Nasveti
■ Pri nakupu izbiramo papriko s svetlečo in napeto kožo, nikakor uvelih, počenih ali natrganih plodov. Pozorni smo tudi na sveže odrezane peclje. Rdeče, rumene in oranžne paprike imajo polnejši in izrazitejši okus od zelenih. Klasične rdeče paprike so enake kot rumene, rumene pa so enake kot zelene. Razlika je samo v stopnji zrelosti.
■
Pečene paprike (številne
različice) so primerne za zamrzovanje in za vlaganje. Kupimo jih sredi sezone, ko so najokusnejše in najcenejše, potem pa uživamo vse do naslednje sezone.
Pojasnila
■ Kajmak je mehki sveži sir iz večih plasti nasoljene smetane, posnete s kuhanega mleka. Zori v lesenem čebričku 2–4 tedne. Čebriček ima na dnu luknjice, skozi katere odteka sirotka. Po 2 tednih dozori mladi, beli kajmak, po 4 tednih pa pikantnejši stari kajmak rumenkaste barve. Kajmak vsebuje 65–70 % maščobe in 2–3,5 % soli. Rok trajanja mladega kajmaka je ponavadi 14 dni, starega pa 6 mesecev. Podrobneje gl.
spletne povezave.
■ Mladi kajmak je bel, ima kompaktno kremno, mazavo teksturo in značilen maslen, nežen, blago slan okus.
Različice
■ Paprike lahko spečemo na žaru. pečene olupimo, razpolovimo in očistimo. Posoljene (gl. tudi
izboljšanje) prelijemo s stopljenim kajmakom.
Ideje
■ gl. kajmak (številne
ideje); paprika (številne
ideje)
■
Improvizirajmo. Paprike najbolje* kombiniramo z (abecedno): baziliko*, bobom, bučkami, čebulo*, česnom*, čiliji, fižolom* (zlasti s črnim), gobami, ingverjem, jajci*, ješprenjem, kaprami, kisom*, koriandrom, koromačem, koruzo, krompirjem, kumarami, kumino, kvinojo, limonami (s sokom, lupinico), lovorovimi listi, majaronom, mleto rdečo papriko, olivami, oljem* (zlasti z olivnim*), origanom, paradižniki* (zlasti s pasto in omako), peteršiljem*, rižem* (zlasti z rjavim), siri* (zlasti s kozjimi, mocarelo, parmezanom), testeninami* , timijanom, zeleno ali/in z žafranom.
Opombe
Rdeče paprike vsebujejo likopen, ki jim daje intenzivno rdečo barvo. Ta je tudi eden najmočnejših antioksidantov.
Zanimivosti
Beseda kajmak prihaja iz turške
kaymak, ki je podoben mlečni proizvod. Le da ga Turki praviloma proizvajajo iz bivoljega mleka.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
pečene paprike s kajmakom (izvirno: paprike sa kajmakom) z bloga
Kad ja kuvam… (srb.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
Tehnološki postopek izdelave kajmaka, Špela Kotar, Diplomsko delo
