Priprava
■ PEČENA RIKOTA. Pekač (pribl. 20x10 cm) tanko namažemo z maslom.
■ Pečico segrejemo na 220 stopinj.
Polnomastna rikota zagotovi popolno kremasto teksturo jedi. Jed je odlična še zato, ker jo lahko pripravimo v naprej. Spečemo pa tik pred serviranjem.
■ Parmezan in odcejeno mocarelo naribamo. Limonovo lupinico drobno naribamo, sok ožamemo. Timijan sesekljamo, česen drobno sesekljamo.
■ V veliki skledi zmešamo rikoto, polovico parmezana in mocarele, oljčno olje, limonov sok in lupinico, sol, čilijeve kosmiče, česen in timijan. Mešanico postrgamo v pekač in jo zgladimo. Po vrhu enakomerno potresemo preostali parmezan in mocarelo.
Kdor ima rad zapečeno jed, pekač prestavi pod zgornji žar. Za 1–2 minuti. Timijan lahko nadomestimo z rožmarinom, sveže zelišče pa s 1/2 žličke posušenega.
■ Pekač položimo v segreto pečico, jed pa pečemo pribl. 20 minut. Da se na vrhu tvorijo mehurčki.
Serviranje
Pečena rikota gre na mizo neposredno iz pečice. K jedi se priležejo
opečeni kruhki,
hrustki (krekerji) ali hrustljav (domač) kruh. Ki služijo namesto jedilnega pribora. Podobno vlogo ima lahko presna, ustrezno narezana (sezonska) zelenjava. Če nam jed ostane, lahko pogreto primešamo vročim testeninam.
Shranjevanje
Pečena rikota se ohrani v hladilniku do 7 dni. Pokrita s prozorno folijo. V tesno zaprti škatli jo lahko zamrznemo za do 30 dni.
Sorodni recepti
Pečena rikota
Kuharski leksikon
■
Rikota (ricotta) je priljubljen, mehak italijanski sir, pripravljen iz (delno posnetega) kravjega mleka, ki ga pogosto mešajo s sirotko. Kakovostnejša različica je iz bivoljega mleka. Rikota je pravzaprav skuta iz sladkega mleka, znana tudi kot albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta. Brez rikote ni treh odličnih italijanskih sladic:
tiramisuja, sicilijanske kasate in rikotine pite.
Porcija jedi vsebuje pribl. 180 kalorij.
■
Rikoto najbolje* odišavljamo z (abecedno): baziliko*, česnom*, meto, ali/in s timijanom.
Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom, s sirom fiore sardo s Sardinije ali z grana padano. Dober nadomestek je zbrinc. Gl. domači veganski parmezan.
■
Rikoto najbolje* kombiniramo z (abecedno): blitvo, bučkinimi cvetovi, figami, gobami (jurčki, šampinjoni), jagodičevjem* (borovnice, jagode, maline), jajčevci*, kisi (balzamični, jabolčni, rdeči vinski, šerijev), limonami (sok, lupinica), mandlji, medom*, olivami (črne), oljčnim oljem, orehi (opečeni), palačinkami, paradižniki*, paradižnikovimi omakami*, pinjolami, siri* (grojer, kozji, kremni, mocarela, parmezan*, pekorino), špinačo* in s testeninami (kaneloni, lazanje,
manicotti, njoki, ravioli,
ziti).
Pečena rikota
■
Mocarela (mozzarella) je priljubljen italijanski mehki sir iz vlečenega testa (pasta filata), z zaščitenim poreklom (od 1998). Ročno ali strojno jo proizvajajo iz kravjega, najkakovostnejšo pa iz bivoljega mleka. Kraljica mocarel je burata (burrata). Kakovostno mocarelo lahko uživamo samo, kot desertni sir, sicer pa je nepogrešljiva sestavina številnih lazanj, pic, solat in (gratiniranih)
testenin.
■
Česen (Allium sativum) ima značilen vonj ter sladkast, nekoliko pekoč okus. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam. Najpomembnejši sta alicin in eterično olje. Kupujemo velike, čvrste česnove glavice s suho, celo lupino. Drobni stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
pečena rikota (izvirno:
Italian baked ricotta)
Angela Allison, s portala
This Italian Kitchen
■ številni različni viri
