Priprava
■ Pečico ogrejemo na 200 °C.
■ Piščanca očistimo, odvečno maščobo odstranimo. Po zunanji in notranji strani ga varčno začinimo s soljo in s sveže mletim poprom. V trebušno votlino potisnemo lovorov list, peteršiljeva stebelca in limonino lupinico. Piščanca lahko tudi dresiramo.
■ Na prsni strani s prsti previdno dvignemo kožo, pod katero natremo maslo. Piščanca s prsno stranjo navzdol položimo v pekač. Pokapljamo ga z vinom. Pekač za 20 minut potisnemo v ogreto pečico.
■ Piščanca obrnemo in ga pečemo še 20 minut.
■ Piščanca še enkrat obrnemo in pečemo še 20 minut. Gl. tudi
izboljšanje.
■ Pečenkin sok pristavimo v kozici. Po okusu mu dodamo še malo vina ali/in vode in počasi zavremo.
Serviranje
Piščanca razkosamo, zložimo na segret servirni krožnik in prelijemo s pečenkinim sokom. Pečen piščanec se prileže s kakšno od številnih različic
pečenega krompirja,
praženega krompirja ali
krompirjevega pireja.
Izboljšanje
■ Najokusnejši piščanci tehtajo približno 1 kg.
■ Piščanca med pečenjem nekajkrat pokapljamo s pečenkinim sokom, ki se nabere na dnu pekača.
■ Pečenega piščanca pred serviranjem pokapljamo z malo limoninega soka. Pridobimo na sočnosti in okusu.
■ Ljubitelji hrustljave piščančje kožice piščanca na koncu pečenja za 1 do 2 minuti položimo pod zgornji žar v pečici.
■ Pečenega piščanca vzamemo iz pečice. Kakih 10 minut ga pustimo stati na toplem, da se sokovi v mesu enakomerno razporedijo. Tako ostane meso lepo sočno.
Nasveti
■ Mlado perutnino prepoznamo po njenem slokem, bolj zleknjenem trupu, po tanki in mehki kožici na nogah in po ostrih krempljih. Koščice mlade perutnine so upogljive, meso pa je svetle in rožnate barve.
■ Piščanca ponavadi pečemo pri 190 do 200 °C po preverjeni formuli: po 15 do 20 minut pečenja za vsakih 500 g teže, plus 15 do 20 minut dodatka.
■ Če pečenega piščanca postrežemo hladnega, še vročega ovijemo v alu folijo, v kateri ga pustimo vse do serviranja.
Različice
■ Okus pečenemu piščancu spremenimo že z drobno spremembo. V trebušno votlino potisnemo nekaj lističev žajblja, vsega pa natremo s konjakom ali z žganjem.
Ideje
gl.
piščanec (številne
ideje) ipd.
Opombe
■ V Franciji je perutnina zelo natančno razdeljena glede na starost, težo, prehrano in rejo. Tako poznajo Francozi številne piščančje različice, od 250 do 300 g težkega
pomladanskega piščančka (
poussin), do nad 1,80 kg težkega pitanega piščanca ali jarčke (
poularde) in posebne specialitete,
bresonskega piščanca (
poulet de Bresse) iz domače reje, s kontrolirano prehrano in kontroliranim poreklom.
■ Pri večjih kosih perutnine je razmerje med mesom in kostmi ugodnejše.
Opozorila
Pri termični obdelavi perutnine smo pozorni, da meso skuhamo povsem do kosti. Na ta način se izognemo možnosti zastrupitve z zelo nevarno salmonelo. Najbolje, da v debelejši del piščanca zabodemo tanko nabodalce; če priteče čist mesni sok, brez sledov krvi.
Viri
■ dopolnjen recept
pečen piščanec iz knjige
The Times Cookbook,
Frances Bissell, Chatto & Windus, London 1993
■ številni različni viri