Predpriprava
Paradižnika, breskvi in burato ogrejemo na sobno temperaturo.
Priprava
■ Paradižnika in breskvi očistimo in zrežemo na krhlje. Oboje zložimo na servirni krožnik in posolimo, upoštevaje slane arašide, ki jih potresemo nazadnje.
■ Burato natrgamo in jo položimo po vrhu, solato pa potresemo z bazilikinimi lističi. Arašide stremo in jih potresemo po vrhu.
Serviranje
Paradižnikova solata z breskvami in burato gre na mizo, takoj ko jo pripravimo. Kot hladna predjed, za zajtrk (za 4) ali za malico ali kot lahka samostojna jed (za 2). Prileže se s hrustljavim kruhom ali s
hrustljavčki.
Izboljšanje
Baziliko najbolje* kombiniramo z (abecedno): česnom*, limonino lupinico, meto, olivnim oljem,
pesti*, pinjolami* ali in s pistacijami.
Pojasnila
■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
■ Pri paradižniku je v tkivu, ki spominja na nekakšen gel in s katerim so semena pripeta na sredino sadeža (botanično jagoda), največ umamija. To je okus, ki ga najlažje opišemo z besedama polno ali mesnato; gl. tudi zanimivosti.
■ Češnjevci ali češnjevi paradižnički (tudi zemeljske češnje) so drobna, izjemno aromatična in sočna vrsta paradižnika.
■ Burata (
burrata) je po mnenju nekaterih poznavalcev kraljica italijanskih sirov. Je vrsta mocarele (
mozzarella), le da je še bolj mehka in mastna. Notranjost je mešanica stračatele (stracciatella) in smetane. Bivolja burata (
burrata buffala) je zaobljene oblike, sredica pa je polnjena z maslom. Burino (
burrino) je posebno mastna različica burate, prihaja pa iz Kalabrije in Puglie.
■ Poznamo nad 60 vrst bazilike, ki jih po botaničnih lastnostih v osnovi delimo na indijske in azijske ter na evropsko sredozemske sorte. Barvno se razlikujejo od svetlo zelenih do temno rdečih z vijoličnim pridihom. Z lističi, ki so lahko zelo drobni ali dolgi celo do 5 cm. Bazilika po vonju spominja na janež, cimet, meto, limonino lupinico, piment ali klinčke.
Različice
gl.
paradižnikova solata (številne
različice);
paradižnikova solata z breskvami in feto;
paradižnikova solata z breskvami in mocarelo;
pita caprese (
različice); presne solate (številne
različice);
solata caprese (z mocarelo; številne
različice) ipd.
Ideje
■ gl. breskve (številne
ideje); burita (številne
ideje); paradižnik (številne
ideje)
■ Paradižnike najbolje začinjamo z (abecedno): baziliko (zlasti z rdečo, limonsko), čebulo, česnom, čiliji, drobnjakom, kisom (balzamičnim, belim vinskim, malinovim, pehtranovim, rdečim vinskim, riževim, šerijevim), limonami (sok, lupinica), olivnim oljem, peteršiljem, poprom (belim, črnim) ali/in s timijanom.
Opombe
■ Breskve ženejo na vodo, imajo naraven odvajalni učinek. Preprečujejo zastajanje vode v telesu in čistijo sečila. Spodbujajo tudi prebavo in imajo razstrupljevalen učinek. Pomagajo tudi pri hujšanju, zato so pogosta sestavina poletnih shujševalnih diet.
■ Mocarela vsebuje triptofan, življenjsko pomembno aminokislino, ki je organizem ne proizvaja sam. Triptofan je naravni relaksant, ki blaži napetost in depresijo. Ključen je tudi pri proizvodnji melatonina, ki omogoča dober spanec.
Opozorila
Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus. Jed uspe samo s povsem zrelimi paradižniki, češnjevci in breskvami.
Zanimivosti
Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d'oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline. Philip Miller v svojem
Vrtnarjevem slovarju (The Gardener's Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
paradižnikova solata z breskvami in burato (izvirno: peach & burrata caprese salad)
Sonje & Alexa Overhiser, z bloga
a couple cooks
■ številni različni viri
