Priprava
■ V velikem
loncu zavremo vodo. Paradižnike (gl.
nasveti) očistimo in operemo. Položimo jih v krop (postopek lahko opravimo po etapah), zavremo in
blanširamo 2-3 minute.
■ Paradižnike odcedimo in stresemo na veliko, čisto krpo. Dokaj na gosto jih prešpikamo z vilicami, potem pa krpo zavežemo in obesimo nad lonec; gl.
fotografijo.
■ Paradižnike pustimo viseti 2-3 ure, vmes jih nekajkrat stisnemo z dlanmi.
■ Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in jih za 10 minut položimo v pečico, segreto na 80-100 °C. Ali pa jih operemo v pomivalnem stroju, med nadaljnjim postopkom pa se s prsti ne dotikamo notranjosti kozarcev in pokrovčkov.
■ Odcejene paradižnike pretlačimo v posodo skozi najmanjše luknjice pasirke. Pire pristavimo, zavremo (gl.
opombe) in nemudoma nalijemo v vroče kozarčke/steklenice, v katere smo položili po nekaj bazilikinih lističev. Kozarčke/steklenice ovijemo v odejo ali/in večjo brisačo, v kateri jih ohladimo.
Uporaba
Domač
paradižnikov pire za ozimnico je odličen za
pice, (izven sezone paradižnika) ga dodajamo juham, omakam (za testenine) in drugim jedem. Nepogrešljiv je pri pripravi
najboljše bolonjske omake in
kruhove juhe s paradižnikom, šampinjoni in pekorinom.
Shranjevanje
Domač
paradižnikov pire za ozimnico hranimo v temnem in hladnejšem prostoru. Obstoje je 12 mesecev.
Izboljšanje
Ko izbiramo vrhunske pelate, jajčaste, mesnate in sladkaste paradižnike, so prva izbira (po vrsti): San Marzano, Piccadilly, Roma, Perini in Martino. Povsem zrel paradižnik vsebuje več antioksidantov in okusa.
Nasveti
■ Plodove za ozimnico vedno peremo, čistimo in režemo tik pred pripravo. Ozimnico opremimo z nalepko, na kateri označimo ime shranka, sestavine ter obvezno tudi datum priprave.
■ Med številnimi vrstami bazilike lahko izbiramo rastline različnih barv, različnega vonja in z različno močnim okusom.
Triki
Kadar paradižnike sadimo na domačem vrtu, mednje posejemo ali posadimo baziliko. Ta odganja insekte, paradižniku pa da tudi ščepec svojega okusa.
Pojasnila
Bazilike se med seboj razlikujejo po višini (nižje so aromatičnejše), barvi, velikosti lističev ter po vonju in okusu. Bazilika vsebuje linalol, ki v pretežni meri definira njen vonj. Je svežega, rahlo sladkastega okusa in hladne, pikantne arome, ki nekoliko spominja na klinčke in meto. Podoben vonj imajo tudi škrlatna, grška in solatna bazilika ter
Purple Ruffles.
Različice
Ideje
■ gl. paradižnik (številne
ideje)
■ Kozarček (košara) ozimnice je lahko izjemno avtorsko darilo. Bodisi ob obisku, za rojstni dan, za Silvestrovo ipd.
Opombe
Po izvirnem recepti pretlačenega paradižnikovega pireja ne zavremo, ampak pretlačenega neposredno nadenemo v vroče kozarčke/steklenice. S tem, ko pire zavremo, podaljšamo njegovo obstojnost.
Opozorila
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus. Termično pa ga nikoli ne obdelujemo v aluminijasti posodi.
■ Če med polnjenjem shranek kapne na rob kozarca ali steklenice, tega temeljito obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Takih ostankov se namreč hitro oprimejo neželene plesni.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Paradižnik uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Vsebuje pomembna antioksidanta beta karoten in likopen, veliko kalija, železa in fosforja, pa le 17 kalorij/100 g. Med drugim izboljšuje razpoloženje in omogoča miren spanec.
Zanimivosti
Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d'oro, zlato jabolko. Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline. Philip Miller v svojem
Vrtnarjevem slovarju (
The Gardener's Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
domač paradižnikov pire za ozimnico (izvirno: tomato purée)
Giulia Scarpaleggia, z bloga
Juls’ kitchen
■ številni različni viri
Spletne povezave
■ spletni nakup kuharic
Giulie Scarpaleggia
■
tečaji toskanske/italijanske kuhinje Giulie Scarpaleggia
