Priprava
■
Pekač (25 x 35 centimetrov) obložimo s
peki papirjem.
■
Testo. Maslo narežemo na kocke, pristavimo in počasi stopimo.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Beljake
stepemo, da se naredi pena. Potem jim med nadaljnjim stepanjem postopoma primešamo sladkor, da dobimo čvrst
sneg.
■ S kuhalnico vmešamo orehe in moko. Nazadnje prilijemo stopljeno maslo in gladko premešamo.
■ Testo nalijemo v pekač, ki ga za približno 20 minut položimo v segreto pečico.
■ Biskvit zvrnemo iz pekača. Papir odstranimo, biskvit pa ohladimo.
■ V posodi, na katero se prilega kotliček ali podobna posoda, zavremo za 4 prste vode za
vodno kopel.
■
Rumenjakova krema. Rumenjake in sladkor na hitro
zmiksamo. Kotliček z mešanico položimo nad vodno kopel in stepamo 5 do 6 minut.
■ Ohlajeno testo premažemo z rumenjakovo kremo. Stoji naj 1 do 2 uri, da je krema na otip povsem suha.
■
Orehov nadev. Maslo narežemo na kocke in pristavimo skupaj s sladkorjem in mlekom. Segrevamo, da se sladkor povsem stopi.
■ Z mešanico prelijemo mlete orehe. Premešamo in nanesemo po ohlajeni rumenjakovi kremi. Počakamo, da se orehov premaz povsem posuši.
■ Kolač narežemo na rezine, široke vsega 2 centimetra.
Serviranje
Orehove rezine ali
orehove rezne z orehovo kremo ponudimo s skodelico čaja ali s kozarcem hladne vode.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo. Gl. tudi
opozorila.
■ Polovico orehov lahko nadomestimo z
mandlji.
Izboljšanje
gl.
opombe
Nasveti
■ Orehe čim večkrat uživajmo surove v različnih svežih sladicah ali pa kot dodatek sadnim in zelenjavnim solatam. Okusna je tudi kombinacija orehov in soparjene zelenjave.
■ Izogibajmo se nakupu izluščenih ali / in mletih oreškov, saj zelo hitro postanejo
žarki.
Pojasnila
■ Razlika med belim in
rjavim sladkorjem je zanemarljivo majhna. Dejstvo je, da je sladkor sestavljen iz
saharoze, ki jo beli sladkor vsebuje nekako 99,5 odstotka, rjavi pa 99,2 odstotka. Rjavi sladkor je le nekoliko manj prečiščen. Nekoliko bolj se razlikuje le surovi rjavi sladkor, ki je enako temne barve kot kava in se sprijema. Tak sladkor ima malce manj
kalorij, več
mineralov in le 88 odstotkov saharoze.
■ Maslo pred topljenjem narežemo na kocke, da se hitreje in enakomerneje stopi.
■ Po velikosti oziroma teži delimo jajca (po standardih EU) na
S (
small, mala, manj kot 53 gramov),
M (
medium, srednja, 53 do 63 gramov),
L (
large, velika, 63 do 73 gramov) in
XL (nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
■ Pri pripravi beljakovega snega ne držita dve stari trditvi. Prva je, da nam beljakov sneg ne bo uspel, če bo posoda, v kateri ga stepamo, mokra. Druga trditev, ki ne drži, je, da bo sneg bolj čvrst, če beljakom dodamo ščepec soli ali nekaj kapljic kisa.
Različice
Ideje
gl. maslo (številne
ideje); orehi (številne
ideje)
Opombe
Sladica je znana tudi po imenu
tri dni v pekaču. Sladica je v resnici okusnejša, če 3 dni odleži v pekaču.
Opozorila
■ Sladkor (gl. tudi
pojasnila) in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Potem, ko si privoščimo košček sladkorja, denimo mlečne čokolade, se že po nekaj urah dvigne raven
krvnega sladkorja, to pa lahko oslabi
imunski sistem. Sladkor močno poruši ravnovesje
mineralov v organizmu, to pa lahko vpliva na občutek stalne utrujenosti, celo
depresije, tesnobe, pri otrocih pa povzroči
hiperaktivnost (težave s koncentracijo in impulzivne reakcije).
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Margarina vsebuje tudi do 35 %
trans maščobnih kislin, ki jih je ameriški urad za hrano (FDA) leta 2013 razglasil za škodljive.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi
holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Beljakov sneg se bo težje formiral ali pa se sploh ne bo, če bo med beljaki le kapljica rumenjaka.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Orehe uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Vsebujejo tudi
nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven negativnega holesterola v krvi. Pomagajo že 3 orehi dnevno.
Zanimivosti
Oreh je univerzalna rastlina. Uporabljamo liste, popke, mlade orehe, lupino mladih orehov, zrele plodove in les.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
orehove rezine ali
orehove rezne z orehovo kremo (izvirno: tri dana u plehu) Maje Babić, z bloga
Cooks and Bakes (srb.)
■ številni različni viri
