Predpriprava
■ TESTO (potrebuješ 1 kg testa za model/potičnik s premerom 20 cm). Droži nahranimo vsaj 6 ur pred začetkom priprave.
■ V skledo nalijemo smetano, dodamo droži in razžvrkljamo. Dodamo sladkor, rumenjaka, vanilijev sladkor, naribano limonovo lupinico, rum in sol ter premešamo. Naposled dodamo moko in ugnetemo testo. Pazimo, da ga ne pregnetemo, le toliko, da se sestavine lepo povežejo. Počivati naj 30 minut.
■ V testo vtepemo zmehčano maslo, da dobimo gladko testo. Počivati naj nadaljnjih 30 minut.
■ Testo pregnetemo ali pretepemo. Oblikujemo ga v hlebček, ki ga položimo v skledo, pokrito s kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo. Pustimo ga vzhajati na dvojno količino: pri sobni temperaturi kakih 8, v hladilniku 12–15 ur. Testo, vzhajano v hladilniku se lepše valja.
■ OREHOV NADEV. Orehe lahko blago opečemo v suhi ponvi ali v pečici, ni pa obvezno. Opečene ohladimo. Mleko ogrejemo do toplega. Orehe drobno zmeljemo, mlete pa zalijemo s toplim mlekom, premešamo in ohladimo. Gl. tudi
izboljšanje.
Priprava
■ OREHOV NADEV. Beljaka stepemo v čvrst beljakov sneg.
■ Potičnik ali pravokotni pekač namažemo z oljem ali s stopljenim maslom. Ali z mešanico obojega.
■ Testo razvaljamo, razvaljanega pa enakomerno premažemo z nadevom do roba. Namazano testo zvijemo, zvitek pa položimo v potičnik ali v pekač. Pri sobni temperaturi ga pustimo vzhajati kakih 5 ur. Da postane puhast in pridobi kakih 40 % volumna.
■ Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Vzhajano, nepremazano (!) potico položimo v ogreto pečico za 70 minut (potičnik) oz. 55 minut (pekač). Glede na pečico lahko pride do odstopanj.
■ Pečeno potico preložimo na mrežico ali na rešetko, da se ohladi.
Serviranje
Ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo. Orehova potica kraljica z drožmi, kraljica za praznike.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabši in povsem neustrezen nadomestek
■ Sladkor lahko nadomestimo s 60 g medu.
Izboljšanje
■ Posebna finesa pri sladicah z orehi je, če orehova jedrca pred mletjem/sekljanjem olupimo. Niti ni tako zamudno, kot se sprva zdi, znebimo pa se odtenka grenčine
■ Nadev lahko obogatimo z rozinami. Opranimi in posušenimi.
■
Improvizirajmo. Orehe najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, cimetom, pomarančami* (lupinica, sok) ali/in z vanilijo.
Nasveti
■ Delo z drožmi terja čas in potrpljenje. Brez tega, se peke ne lotevaj.
■ Potico hranimo pri sobni temperaturi; v hladilniku se hitro izsuši. Ovijemo jo v folijo za živila ali v laneno vrečko. Potico lahko zamrznemo.
Pojasnila
■ Kvašeno testo za potico praviloma pripravljamo z mehko moko. Če uporabimo ostro, testu dodamo malo več mleka.
■ Limonovec ali citronovec (
Citrus limonia) je manjše drevo, ki doseže 3-6 m višine. V odgovarjajočem podnebju rodi dvakrat letno, na posameznem drevesu pa zraste 600-800 plodov letno.
■ gl.
droži
Različice
Ideje
gl. moka (številne
ideje); orehi (številne
ideje)
Opombe
Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov, temveč v velikosti delcev moke.
Opozorila
■ Izogibajmo se nakupu izluščenih ali/in mletih oreškov, saj hitro postanejo žarki. Če pa že, jih hranimo v hladilniku.
■ Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila. Naravne vitamine nadomestijo z umetnimi, občutno manj hranilnimi. Za beljenje uporabljajo kemikalije, saj bi bila sicer moka zaradi žit rjava.
■ Droži so živo bitje. Če živega bitja ne nahranimo, ni zadosti močno, da bi bilo učinkovito. Hranjenje droži pa je tudi vsa nega, ki jo potrebujejo. Peka z drožmi zaradi svoje neinstantne narave v resnici terja nekaj načrtovanja. Ne pa tudi stalne prisotnosti. Čeprav se ta sčasoma razvije v občutljivost, pozornost in radovednost.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume pogosto okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Ko potrebujemo lupinico, segamo po ekološko pridelanih sadežih.
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih Primoža Trubarja,
Katekizmu (1575) in
Novem testamentu (1577). Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice je zapisal Valvasor v
Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pred številnimi starejšimi slovenskimi hišami stoji oreh. Navada sajenja oreha na domače dvorišče je znana iz časov starih Slovanov. Ti so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Oreh je univerzalna rastlina. Uporabljamo liste, popke, mlade orehe, lupino mladih orehov, zrele plodove in les.
Viri
■ dopolnjen recept
orehova potica kraljica z drožmi (izvirno:
potica kraljica z drožmi)
Polona Klančnik, s portala
d(r)oživetje
■ številni različni viri
15 napak, ki jih najpogosteje delajo peki-začetniki z drožmi
