Predpriprava
Češnje razpolovimo, izpeškamo in stresemo v skledo. Rdeči poper natremo in ga stresemo na češnje. Šalotko narežemo na karseda tanka kolesca ali kockice. Stresemo jo na češnje, dodamo sol in timijan ter prilijemo med in šerijev kis. Nežno, a dobro premešamo, pokrijemo in maceriramo najmanj 60 minut. Češnje vmes nekajkrat premešamo.
Priprava
■ V veliki ponvi razpustimo maslo na katerem kruh opečemo zlato rjavo. Po obeh straneh.
■ Pinjole blago opečemo v suhi ponvi. Da se rumeno rjavkasto obarvajo.
■ Opečene kruhke obložimo s skuto, po skuti pa razdelimo macerirane češnje. Po vrhu potresemo opečen pinjole.
Serviranje
Vroče hladni
opečeni kruhki s kozjo skuto in maceriranimi češnjami, za zajtrk ali za malico. Jed lahko ponudimo h piščancu ali k ribam z žara.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabši in povsem neustrezen nadomestek.
■
Dukah je odličen nadomestek za pinjole. To je egiptovska mešanica oreščkov, semen in začimb.
■ Šerijev kis lahko nadomestimo z riževim (vinskim) kisom, s šampanjskim kisom ali z belim vinskim kisom.
Izboljšanje
Improvizirajmo. Češnje najbolje* odišavljamo/začinjamo z (abecedno): armanjakom, cimetom*, češnjevim žganjem* (kirš),
Grand Marnierom, kisom (balzamični, svetli), konjakom, limonami (lupinica, sok), meto, vanilijo* ali/in z vinom (rdeče, suho, porto).
Nasveti
■ Češnje so v primerjavi z drugim sadjem dokaj drage, ker so izrazito sezonske. Pri nakupu izbiramo sadeže z nepoškodovano kožico; v deževnem vremenu pogosto razpokajo, kar povzroči hitro kvarjenje. Pozorni smo tudi na sočno zelene peclje.
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Z različnimi vrstami medu v odtenkih spreminjamo tudi okus in barvo sladice. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, za odtenek bolj grenak okus.
Pojasnila
■ Maceriranje je preprost postopek, med katerim izboljšamo okus presnemu, suhemu ali konzerviranemu sadju ali zelenjavi. Živila obenem tudi nekoliko zmehčamo. Živila najpogosteje maceriramo s kislim, s sladkim in z začimbami/zelišči. Med maceracijo jih večkrat premešamo. Macerirana živila so lahko sladka, pikantna, pekoča, kisla ali/in grenka.
■ Skuta je vrsta sira, ki jo pripravljajo iz kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje. Pri Italijanih je znana kot rikota (
ricotta).
■ Pinjole so dragi plodovi različnih vrst bora (
Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med oreške, s katerimi pripravljamo številne specialitete, zlasti iz italijanske oz. sredozemske in orientalske kuhinje.
■ Šerijev kis prihaja iz Španije. Od drugih kisov se razlikuje po svojem unikatnem orehastem okusu, pa tudi po veliki vsebnosti kisline.
■ Rdeči poper za razliko od belega, črnega in zelenega, ni plod poprovca, ampak drevesa, ki je doma v Braziliji, imenujejo pa ga tudi brazilski poper.
■ Za imenom timijan se skriva rod rastlin, ki se med seboj precej razlikujejo po videzu in sestavi. V uporabi je veliko imen. Najbolj udomačeno je materina dušica, ki je za nekatere sinonim za vse vrste timijana, za druge pa le ena od travniških vrst timijana (
Thymus serpyllum agg.). Najbolj aromatičen je enoletni vrtni timijan (
Thymus vulgaris).
Različice
Ideje
gl.
češnje (številne
ideje); kozja skuta (številne
ideje)
Zanimivosti
Na srednje veliki češnji zraste v sezoni približno 7.000 plodov. Veliko, ko nabiramo, in malo, ko jemo.
Viri
■ dopolnjen recept
opečeni kruhki s kozjo skuto in maceriranimi češnjami
■ številni različni viri
