Priprava
■ Klasičen črni pekač obložimo s peki papirjem.
■ Pečico segrejemo na 200 stopinj.
Med semeni izbiramo lanena, čija (chia), sončnična, sezamova, bučna ali/in konopljina.
■ Ohrovtove liste operemo. Odrežemo srednji trdi del. Po 2 lista zvijemo in narežemo na tanke rezance. Korenčka olupimo in tanko naribamo. Sir drobno naribamo.
■ V skledi zmešamo vse sestavine. Mešanico zajemamo z žlico in jo polagamo v kupčke na pekač. S hrbtno stranjo žlice jih oblikujemo v polpete.
■ Polpete pečemo 10–15 minut.
Serviranje
Ohrovtove polpete s sirom se priležejo s kislo smetano. Ki jo primešamo malo soli ter drobno sesekljana česen in peteršilj.
Sorodni recepti
Ohrovtove polpete s sirom, pred pečenjem
Kuharski leksikon
■
Ohrovt je ime več nizkokaloričnih kapusnic, podobno kot zelje. Ohrovt (
Brassica oleracea var. bullata subvar. sabauda) je glavnat. Kapusnice so odporne na mraz, zato so na trgu vse leto. Sezonsko obdobje rasti pa je od sredine zime do začetka pomladi. Izbiramo glave s čvrstimi listi in stebli, enakomerne barve brez luknjic in rjavih / rumenih lis. Priporočljiva je takojšnja uporaba. Hranimo neopranega, v plastični vrečki s čim slabšim dotokom zraka. Ob daljšem shranjevanju postane grenak. Največ hranilnih snovi ohrani, če ga na hitro podušimo ali skuhamo v sopari. Surov ali kuhan je primeren za solate (s korenjem, feto, semeni). Z njim delamo sarmice, kuhamo ga kot prikuho, v juhah ipd. Priljubljena sta listni in brstični ohrovt.
Posebna značilnost ohrovta je sinigrin, glukozinat iz katerega v telesu nastanejo spojine izotiocianati. S pomembno vlogo pri detoksikaciji telesa.
■
Pri ohrovtu je glava, za razliko od drugih vrst zelja, bolj razrahljana. Listi so bolj ali manj rebrasti in nakodrani. Ohrovt s temno zelenimi zunanjimi list (proti sredini postajajo svetlejši) ima značilnejši in izrazitejši okus. Izbiramo čvrste in zaprte glave.
Ohrovtove polpete s sirom
■
Ohrovt najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, česnom*, čiliji* (tudi s čilijevo pasto in čilijevimi kosmiči), drobnjakom, gorčico (dijonsko), ingverjem, kisom* (zlasti z balzamičnim* in z rjavim riževim), kumino, limonami* (sok, lupinica),
pestom, pomarančnim sokom, poprom (črnim), rožmarinom ali/in s sojino omako (tamari).
Napačno je prepričanje, da je surov korenček bolj hranilen. Dragoceni A vitamin sprosti komaj tedaj, ko se korenček med praženjem veže z maščobo.
■
Parmezan (parmigiano) je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec, za katerega porabijo pribl. 550 l mleka, tehta pribl. 40 kg. Ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2-3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe.
■
Pekorino (pecorino) je ime družine italijanskih trdih sirov iz ovčjega mleka. Glede na področje proizvodnje poznamo štiri različice:
pecorino Romano, pecorino Sardo, pecorino Toscano in
pecorino Siciliano. Sir ima v vsaki italijanski pokrajini drugačen okus, ki se razlikuje tudi glede na starost sira.
Opozorila
Številni svetovno znani siri niso vegetarijanski. Pravilom vsebujejo sirilo živalskega porekla, razen če so na deklaraciji označeni kot vegetarijanski. Najbolj pogosto so to (abecedno): gorgonzola, grana padano, grojer,
manchego, parmezan, pekorino itd.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
ohrovtove polpete s sirom (izvirno:
popečci od kelje)
Nasja Duplančić, z bloga
Mama, ja sam gladan (hrv.)
■ številni različni viri
Nasja Duplančić
