Predpriprava
■ OCVRTKI Z BUČKAMI (za 26 ocvrtkov). Bučke očistimo, očiščene pa grobo naribamo na velike luknjice na ribežnu. Naribane stresemo v cedilo, odcejamo jih 30 minut. Ali pa jih stresemo na čisto kuhinjsko krpo. S pomočjo katere jih dobro ožamemo.
■ Moko in kvas presejemo v večjo skledo in premešamo. Med odločnim mešanjem z leseno kuhalnico postopoma prilijemo vodo sobne temperature (!). Da dobimo gladko mešanico. Posolimo in premešamo.
Testo lahko odišavimo z naribano limonovo lupinico ali s sesekljano baziliko, česnom, majaronom, meto, peteršiljem ali/in s timijanom.
■ Parmezan drobno naribamo in vmešamo v testo. Ki je precej gosto. Zdaj vmešamo še ožete bučke. Dobro premešamo.
■ Skledo pokrijemo s prozorno folijo. Testo vzhajamo 3 ure pri temperaturi 26–27 stopinj. Lahko tudi v pečici, ki je izklopljena, a ima prižgano lučko.
Priprava
■ Olje za cvrenje segrejemo na 170 stopinj. Če nimamo kuhinjskega termometra, vanj stresemo za ščepec drobtin. Če takoj zacvrčijo, je temperatura prava.
V lupini bučk je največ antioksidantov. Zato bučk praviloma ne lupimo. Priporočljiv je nakup ekološko pridelanih plodov.
■ Z žlico zajamemo testo, na katerem so se naredili drobni mehurčki. Žlico s testom potopimo v segreto olje. Z drugo žlico pomagamo, da testo zdrsne z žlice. Dodamo še nekaj ocvrtkov. A ne preveč, da ne ohladimo olja. Cvremo jih 3–4 minute, vmes jih obračamo s penovko. Da se enakomerno obarvajo.
■ Ko se ocvrtki zlato obarvajo, jih s penovko predenemo na papirnate brisače. Da se nekoliko odcedijo. Podobno ocvremo in odcedimo še ocvrtke iz preostalega testa.
Serviranje
Ocvrtki z bučkami ali
bučkine miške so najboljše vroče. K jedi obvezno ponudimo solnico. Lahko pa tudi (grški) jogurt, kislo mleko, katero od številnih različic
majoneze ali/in feto. Če jih postrežemo s feto, previdno s soljenjem.
Shranjevanje
Jed ni primerna za shranjevanje v hladilniku ali zamrzovalniku.
Sorodni recepti
Bučkine miške
Kuharski leksikon
■
Buča (Curcubita) je rod bučevk, ki obsega na desetine vrst in sort. Najbolj popularni sta
jedilna buča (
C. pepo var. ovifera) in poletna oranžna
muškatna buča (
C. moschata). V kuhinji pogosteje uporabljamo okusnejše mlade plodove, bučke. Na Primorskem znane kot cukete (
zucchette) ali cukini (
zucchini). Izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža je sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom. Najbolj okusne so drobne bučke, dolge 10-15 cm. Ko presežejo 20 cm, se v njih že razvijejo moteča semena.
Testu lahko primešamo tudi drobno sesekljane, pred tem prepražene in odcejene gobe.
■
Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
■
Parmezan (parmigiano) mora za certifikat PDO zadostiti številnim kriterijem. Proizveden je na italijanskem severu, v nekaj več kot 300 sirarnah. Vse faze proizvodnje potekajo izključno na istem območju. Izdelan mora biti naravno, skladno s predpisi. Sir ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe. Zoren je najmanj 12 mesecev. Sicer pa 24, 36, 40 in celo 48 mesecev. S staranjem pridobiva na aromi, okusu in ceni.
Izvirni parmezan je pridelan z živalskim sirilom. Zato jedi s parmezanom ne sodijo med vegetarijanske.
■
Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom ali s sirom
fiore sardo s Sardinije. Dokaj dober nadomestek je zbrinc. Pri nekoliko starejših naštetih sirih, zlasti pri pekorinu, jed postane za odtenek pikantnejša.
Veganski / vegetarijanski nadomestek je
domači veganski parmezan.
■
Za cvrenje izbiramo olja z visoko točko dimljenja, rafinirana, ne ekstra deviška (!). To sta predvsem rumenikovo (260 °C) in olivno olje (240). Pa tudi sončnično, arašidovo in sezamovo (230). Optimalna temperatura olja pri cvrenju je 170 stopinj. Če nimamo kuhinjskega termometra, v ogreto olje potisnemo konico ročaja lesene kuhalnice. Če se okoli nje takoj nabere venček drobnih mehurčkov, je temperatura prava. Ali pa v olje stresemo ščep drobtin, ki morajo takoj zacvrčati.
Opozorila
■ Če v vroče olje položimo preveč živil, olje ohladimo in zaustavimo cvrenje. Živila vpijajo maščobo in težko jih hrustljavo ocvremo. Če pa živilo spustimo v prevroče olje, se po zunanji strani ocvre. Znotraj pa ostane termično nedodelano.
Sveže olje je brez vonja in okusa, živil pa med cvrenjem ne obarva enakomerno in hitro. Zato mu pred ogrevanjem dodamo nekaj žličk (!) starega olja od cvrenja.
■ Modno cvrenje v majhnih količinah olja odsvetujejo prehranski strokovnjaki. Tako pripravljena hrana ne vsebuje manj maščob. Obenem zaradi višjih temperatur v olju nastaja več škodljivih sprememb. Razlika med cvrenjem v veliko in malo maščobe je tudi v tem, da živilo med cvrenjem v malo maščobe toplote ne prejema le iz maščobe. Ampak tudi od posode. Termična obdelava je zato nekoliko krajša.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
ocvrtki z bučkami ali
bučkine miške (izvirno:
zucchini fritters) z bloga
Giallo Zafferano (it., angl.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Giallo Zafferano
