Priprava
■ Pripravimo sladoled. Da je dovolj čvrst za oblikovanje, a zadosti mehak za zajemanje.
■ Koruzne kosmiče stresemo v
zip vrečko. Zdrobimo jih s kuhinjskim valjarjem.
Sladico lahko pripravimo več dni v naprej. Del kosmičev lahko nadomestimo z mletimi ali z drobno sesekljanimi (opečenimi) lešniki ali z naribanim kokosom.
■ V ponvi (25 cm) stopimo maslo s ščepcem soli. Na stopljenega stresemo koruzne kosmiče in cimet. Temperaturo nekoliko zvišamo. Kosmiče pražimo pribl. 2 minut med nenehnim mešanjem. Da dobimo zlato rjavo, hrustljavo in dišečo mešanico.
■ Prepražene kosmiče stresemo v širšo skledo. Ali v manjši keramični pekač. Da se ohladi.
■ Sladoled zajamemo z žlico na krožnik. Med dlanmi na hitro oblikujemo večjo kroglico. Povaljamo jo po kosmičih, da se kosmiči oprimejo sladoleda po vsej površini. Kosmiče s prsti blago vtisnemo v sladoled. Da je plast nekoliko debelejša. Podobno pripravimo vse kroglice sladoleda.
Takole paniramo kepico sladoleda na krožniku
Vaniljev sladoled lahko nadomestimo skoraj z vsakim drugim. Tedaj lahko cimet nadomestimo s primernejšo začimbo.
■ Panirani sladoled položimo v zamrzovalnik za 10–15 minut. Če da imamo v zamrzovalniku daljši čas, ga vzamemo ven nekaj minut pred serviranjem.
Serviranje
Ocvrti sladoled ali
ponarejeni ocvrti sladoled brez cvrenja lahko po okusu izboljšamo z enim ali z več dodatki; gl.
sestavine.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■ Glavna vloga aparata za sladoled pri pripravi sladoleda je pospeševanje hlajenja zmesi, v zmes pa vnaša tudi zrak, zaradi katerega je sladoled bolj kremast, gladek in mehak. Pri pripravi sladoleda uporaba aparata za sladoled še ni jamstvo, da v sladoledu ne bo kristalov. Če v aparat nalijemo slabo zmes, dobimo kristale.
Komur se ne ljubi oblikovati in panirati sladoleda, kepice sladoleda položi v ustrezne kozarce/skodelice. Potrese ga s prepraženimi kosmiči.
■ Kosmiči sodijo med rafinirana in obogatena žita. Rafinirajo jih z odstranitvijo vlaknin, vitaminov in mineralov. Nato jim dodajajo vlaknine in sintetične različice odstranjenih vitaminov in mineralov. Pogosto v naravnih razmerjih, da nas lahko zavajajo z zapisom, da izdelek vsebuje
cela žita.
■ Izdelava sladoleda je zaživela v srednjem veku na območju sedanje Italije. Kamor naj bi ga domnevno prinesel Marko Polo (1295) ob vrnitvi s Kitajske. Bolj verjetno je, da so ga na Sicilijo iz severne Afrike zanesli arabski osvajalci v 9. st. Po Evropi se je začel širiti l. 1533. Ko ga je na francoski dvor zanesel kuhar, ki je tja pripotoval s Katarino Medičejsko. V Sloveniji so ga kavarnarji in slaščičarji začeli ponujati po I. svetovni vojni.
Porcija sladice vsebuje 410 kalorij. Dodatki »po okusu« niso všteti.
■ Pri nas je najpogosteje naprodaj kasija, cenejša vrsta cimeta. Če je le mogoče, kupimo kakovostnejši cejlonski ali vietnamski cimet. Najbolje skorjico z oznako 00000, ki jo zmeljemo tik pred uporabo.
Opozorila
■ Kristalom v sladoledu se izognemo s pravilnim odnosom med sestavinami. Z zgoščevanjem zmesi med kuhanjem ter s čim hitrejšim hlajenjem zmesi. Pomagajo tudi dodani rumenjaki, beljakov sneg, želatina ipd.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
ocvrti sladoled ali
ponarejeni ocvrti sladoled brez cvrenja (izvirno:
fried ice cream)
Jaclyin Bell, z bloga
COOKING CLASSY
■ številni različni viri
Jaclyn Bell
