Prijava

Nakodrani rezanci s paradižnikovo omako s smetano

Smetana naredi to omako še posebej blago in bogato
3.00 1 št. oseb: 4 čas priprave: do 15 min. zahtevnost: (3.00; 1 ocena) 16. julij 2009 št. ogledov: 4173
Avtor: Urednik
Receptov: 13674
Gurman/ka od: 17. julij 2004
Oceni
1
2
3
4
5
Ocenjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.
Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
Shrani v Moja kuharica
Natisni
Shranjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.

Sestavine

  • 500 g nakodranih rezancev
  • 1 žlica ekstra deviškega olivnega olja
  • sol
paradižnikova omaka s smetano
  • 1 kg zrelega paradižnika
  • 1 srednje velika čebula
  • 2 srednje velika korenčka
  • 2 stebli belušne zelene
  • 1,2 dl sladke smetane
  • 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja
  • sol
  • majhen šopek bazilike

Predpriprava

■ V kozici pristavimo in zavremo vodo za blanširanje paradižnika.
■ Paradižnike za 20 do 30 sekund potopimo v krop, nato pa jih odcedimo in olupimo. Olupljene po širini razpolovimo (gl. opombe), potem pa iz polovic iztisnemo semena. Nazadnje paradižnik narežemo na približno 6 milimetrov velike kockice.
■ Korenčka olupimo in grobo sesekljamo ali naribamo.
■ Belušno zeleno olupimo in sesekljamo kakor korenček.
■ Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.

Priprava

■ V ponvi segrejemo 2 žlici olja, na katerega stresemo sesekljane čebulo, korenček in belušno zeleno. Med občasnim mešanjem zelenjavo pražimo 8 do 10 minut, da se zmehča.
■ Prepraženim sestavinam dodamo nakockan paradižnik, potem pa vse skupaj počasi kuhljamo 20 minut.
■ V loncu pristavimo in zavremo vodo za kuhanje testenin.
■ Krop posolimo, potem pa vanj stresemo testenine, ki jih skuhamo na zob.
■ Sladko smetano prilijemo omaki (ki jo pred tem lahko zmiksamo; gl. nasveti), ki jo zavremo in kuhljamo 2 do 3 minute, da se nekoliko zgosti.
■ Baziliko osmukamo in drobno sesekljamo; potrebujemo je za 2 žlici.
■ Omako nazadnje začinimo s soljo in sesekljano baziliko, premešamo in odstavimo.
■ Kuhane testenine odcedimo (prihranimo dobre pol decilitra zavrelice) in stresemo nazaj v lonec. Pokapljamo jih z žlico olivnega olja in premešamo. Prilijemo prihranjeno zavrelico in paradižnikovo omako ter dobro premešamo.

Serviranje

Nakodrani rezanci s paradižnikovo omako s smetano ali testenine z omako iz paradižnika in smetane so blaga in bogata testeninska (pred)jed.

Nadomestek

■ Metuljčke lahko nadomestimo s kratkimi testeninami.
■ Paradižnik lahko (izven sezone) nadomestimo s češnjevci; slabši nadomestek so pelati iz pločevinke.
■ Čebulo nadomestimo z ustrezno težo šalotke, v sezoni pa z mlado čebulo.

Izboljšanje

■ Kakovost presnih paradižnikovih omak je odvisna v prvi vrsti od kakovosti in zrelosti paradižnika; boljši in bolj zrel paradižnik, okusnejša omaka.
■ Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejša jed.
■ gl. nadomestek

Nasveti

■ Pri sveži zelenjavi so mesta, na katerih je bila odrezana, sočna in vlažna.
■ Pri nakupu mladega korenčka izbiramo čvrste plodove s svežim zelenjem, pri starejšem korenčku pa pazimo, da plodovi niso poškodovani ali oleseneli.
■ Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
■ Testenine vedno kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki običajno zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki.
■ Paradižnikovo omako pripravljamo v širokih posodah ali v globljih ponvah. Njihova širina omogoča hitrejše izparevanje tekočine in hitrejšo koncentracijo okusov. Hitreje ko zgostimo omako, več svežega paradižnikovega okusa ostane v njej.
■ Ker v klasični paradižnikovi omaki zaznamo koščke paradižnika, se takšna omaka lepo prilega k peresnikom (penne), nakodranim rezancem (fusilli), metuljčkom (farfalle), školjkicam (conchiglie) in drugim drobnim testeninam. Če so nam ljubši špageti, rezanci in druge dolge testenine, potrebujemo gladko omako, ki jo dobimo tako, da omako pretlačimo ali zmiksamo.

Triki

■ Kadar paradižnike sadimo na domačem vrtu, mednje posejemo ali posadimo baziliko. Ta odganja insekte, paradižniku pa da tudi ščepec svojega okusa.
■ Paradižnikova omaka se lepše oprime testenin, če odcejene pokapljamo z žlico olivnega olja ali / in z nekaj žlicami zavrelice, v kateri smo jih skuhali. Olje, s katerim pokapljamo odcejene testenine, da jedi tudi za odtenek boljši okus.

Pojasnila

Paradižnikova omaka je pravzaprav sinonim za veliko število kuhanih in presnih omak, katerih osnovna sestavina je paradižnik.
■ Paradižnik za paradižnikovo omako razsemenimo, zato, da dobimo sočno in gosto omako.
■ Belušna zelena je pravzaprav delikatesna (gomoljna) zelena.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin.

Različice

■ Drugačen in intenzivnejši okus paradižnikove omake dosežemo z dodatkom paradižnikove mezge ali / in drobno sesekljanega posušenega paradižnika. Z dodatkom paradižnikove mezge lahko hkrati korigiramo presvetlo omako.
■ gl. metuljčki s paradižnikovo omako in aromatično zelenjavo (različica iste omake brez smetane); testenine s paradižnikom (številne različice); testenine z zelenjavo (številne različice)

Ideje

gl. metuljčki (številne različice); tople omake (številne različice); paradižnikova omaka (številne različice); presna paradižnikova omaka (številne različice)

Opombe

■ Podolgovate sorte paradižnika razpolavljamo po dolžini, okrogle pa po širini. Tako razpolovljene zlahka razsemenimo, če jih nežno stisnemo po obodu.
■ Paradižnika po blanširanju, ki traja do 30 sekund, ni potrebno hladiti v hladni vodi.
■ Paradižnikova omaka iz svežega in zrelega paradižnika bo sočna in gosta že po 20 minutah kuhanja paradižnika.
■ Včasih so vodi za kuhanje testenin dodali nekaj žlic olja, da se testenine med kuhanjem niso sprijele. Vendar ima ta zvijača tudi neželeni učinek: olje zamaši pore v testeninah, zaradi česar se jih omaka težje oprime. Sprijemanje testenin preprečimo tako, da jih prvih 15 sekund v kropu dinamično mešamo.
■ Edini način, po katerem ugotovimo, ali so testenine pravilno kuhane, je ta, da jih (večkrat) pokusimo.

Opozorila

■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ V lupini in tik pod njo se v zelenjavi naberejo številni strupeni pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno zelenjavo nazadnje še temeljito zbrišemo s kuhinjsko krpo. Zapisano je dober razlog, da (vsaj za otroke) kupujemo ekološko pridelano zelenjavo. Gl. spletne povezave.
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ V številnih kuharicah svetujejo, da paradižnik pred blanširanjem na vrhu križno zarežemo. Ta postopek ni dober, ker se meso v okolici zarez razkuha in postane kašasto.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Čebulo, belušno zeleno, korenček, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje razpoloženje in omogoča miren spanec.
■ V korenčku je veliko selena, največ pa karotina, iz katerega nastane vitamin A, ki uničuje škodljive viruse in bakterije ter skrbi za obnavljanje celic in vlaženje telesne sluznice.
■ Belušno zeleno prištevamo med afrodiziake.
■ Znanstveniki se strinjajo, da je med obolelimi za rakom bistveno manj tistih, ki imajo na jedilniku pogosteje brokoli, čebulo, korenček, paradižnik in pomaranče.

Zanimivosti

■ Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
■ Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo zlato jabolko. Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline. Philip Miller v svojem Vrtnarjevem slovarju (The Gardener’s Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.

Viri

■ dopolnjen recept nakodrani rezanci s paradižnikovo omako s smetano ali testenine z omako iz paradižnika in smetane iz knjige Complete Book of Pasta and Noodles, The, Clarkson Potter Publishers, New York 2000
■ številni različni viri

Spletne povezave

Clarkson Potter Publishers
■ spletni nakup knjige The Complete Book of Pasta and Noodles (Amazon)
Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije

 
” Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus. “
” Paradižnikova omaka iz svežega in zrelega paradižnika bo sočna in gosta že po 20 minutah kuhanja paradižnika. “

Sorodni recepti

Ozki rezanci z beluši in panceto
Preprosta, hitro pripravljena in delikatesno pikantna mešanica testenin, belušev, paradižnika, mocarele in pancete. ...
(5.00; 4 ocene)
Ozki rezanci s šparglji, grahom, pehtranom in parmezanom
Preprosta, a odlična (pred)jed in poklon zgodnji pomladi, bogati s sočno, mlado zelenjavo. Ozki rezanci s šparglji, ...
(5.00; 4 ocene)
Riževi rezanci s čemaževim pestom, šparglji in kozjim sirom
Riževi rezanci s čemaževim pestom, šparglji in kozjim sirom so pravzaprav zelo preprosta, a delikatesna samostojna ...
(5.00; 1 ocena)
Testenine s špargljevimi rezanci, grahom in feto
Preprosta pašta s čistimi sestavinami: na rezance nastrgani gojeni zeleni šparglji, izluščen sveži grah, mlada ...
(5.00; 1 ocena)
© 2004-2021 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki