Najboljša limonada

Priprava

■ Vodo močno segrejemo.
■ Sladkor stresemo v skledo. Nad skledo sladkor dobro natremo z limonino lupinico (gl. spletne povezave, video), da se navzame njenega okusa.
■ Limone z dlanmi povaljamo po delovni površini. Nato jih razpolovimo in ožamemo, sok precedimo v steklen vrč.
■ Vročo vodo nalijemo na sladkor in mešamo, da se stopi. Vodo nalijemo na limonin sok, dobro premešamo in ohladimo.
■ Limonado dobro ohladimo v hladilniku.
■ Tik pred serviranjem zdrobimo led. Najbolje preprosto v dlan zajemamo led in ga drobimo s hrbtno stranjo žlice; najbolje nad pomivalnim koritom.

Serviranje

V kozarce razdelimo nadrobljen led, na katerega nalijemo ohlajeno limonado. Najboljša limonada se prileže tudi s kolesci limone in/ali z metinimi lističi.

Nadomestek

Limone lahko nadomestimo z limetami, ki so nekoliko bolj kisle in aromatične.

Nasveti

■ Odrasle človek naj bi popil med 1,5 in 3 litre tekočine dnevno; gl. tudi pojasnila. Pri športu in fizičnem delu v poletni vročini se potrebe po tekočini lahko povečajo kar za trikrat do štirikrat.
■ Limono, pri kateri potrebujemo (tudi) lupino, vedno operemo pod tekočo vročo vodo, potem pa jo temeljito zdrgnemo s kuhinjsko krpo. Gl. opozorila.

Triki

Iz limone iztisnemo več soka, če ogreto na sobno temperaturo pred ožemanjem nekajkrat povaljamo po delovni površini, pri tem pa nanjo pritiskamo z dlanjo.

Pojasnila

■ Telo je ustrezno preskrbljeno z vodo, ko oddamo iz telesa enako količino vode, kot je sprejmemo. Vodo oddajamo s sečem (pribl. 1,44 l dnevno), s potenjem (5 dl), z dihanjem (5,5 dl) in z blatom (1,6 dl). Sprejemamo jo s pitjem (pribl. 1,44 l dnevno), s hrano (8,75 dl) in pri razgradnji ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v celicah (3,35 dl). Gl. tudi nasveti.
■ Limone v povprečju vsebujejo le 57 % užitne snovi, preostalo so lupina in peške. Sok predstavlja 40 do 50 % sadeža in vsebuje do 8 % citronske kisline, okoli 3 % sladkorja in veliko vitaminov, zlasti vitamina C.
■ Rjavi sladkor je povečini beli sladkor, obarvan z melaso, stranskim proizvodom pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Sprejemljiv in najmanj škodljiv sladkor je surovi rjavi sladkor, ki ni rafiniran in ne vsebuje škodljivih primesi. Prepoznamo ga po temno rjavi barvi in po tem, da se sprijema.

Različice

• limonada (številne različice)

Ideje

gl. brezalkoholni napitki (številne ideje) 

Opozorila

■ Največ škodljivih nitritov vsebujejo naslednje ustekleničene vode (po vrsti): Zala, Oda, Bistra, Julijana, Tiha, Evian, Izvir in Dana. Nitritov ne vsebujejo (abecedno): Jamnica, Jana, Miral, Radenska, Radin in Tempel.
■ Limone in druge agrume zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
■ Sladkor, ki zasvaja, uvrščamo med najbolj nezdrava živila.

Zanimivosti

■ Limonovec, ki zraste 3 do 6 metrov, ob ugodnih vremenskih razmerah obrodi dvakrat letno. Cvete spomladi, cvetenje pa traja najmanj 2 meseca.
■ Med začetke prepoznavanja sladkorja kot strupa za človeško telo štejemo leto 1957, ko ga je kot takega definiral dr. William Coda Martin.

Viri

■ preveden in dopolnjen recept najboljša limonada (izvirno: kako napraviti najbolju limunadu?) s portala Dobra hrana
■ številni različni viri

Spletne povezave

■ najboljša limonada (video; angl.)
■ Dobra hrana (hrv.)