Priprava
■ Manjšo skledo napolnimo z ledom.
■ V kozici pristavimo nadrobljeno čokolado z vodo. Med mešanjem počasi segrevamo, da se čokolada stopi; gl.
opozorila. Ko se čokolada stopi, kozico prestavimo v skledo z ledom. Čokolado stepamo, da se zgosti in dobimo čvrsto peno.
■ Najbolj preprosto čokoladno peno nalijemo v večjo servirno skodelico ali v 2 manjši; gl.
shranjevanje.
Serviranje
Najbolj preprosta čokoladna pena je lahka sladica, h kateri lahko ponudimo stepeno sladko smetano. Morda odišavljeno s kakšnim likerjem.
Shranjevanje
Najbolj preprosto čokoladno peno do serviranja shranimo v hladilnik.
Izboljšanje
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Po kakovosti jim konkurirata tudi italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
■ Improvizirajmo. Čokolado najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem, meto* ali/in z vanilijo*.
■ Peno lahko pred serviranjem potresemo s (sesekljanimi, blago prepraženimi) oreški, na primer z lešniki, mandljevimi lističi, pistacijami ali pinjolami.
Nasveti
Za pripravo sladice uporabimo čokolado z vsaj 55 %, še bolje s 70 % vsebnostjo kakava.
Pojasnila
Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu. Sledi fermentacija. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, prepražena pa stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
Različice
gl.
čokoladna pena (številne
različice);
čokoladna pena z dvema sestavinama (samo čokolada in beljaki);
najbolj preprosta čokoladna pena dveh mojstrov (osnovni recept, ki ga je kreiral Hervé This, je dodelal
chef Heston Blumenthal);
najboljša čokoladna pena; pena (številne
različice) ipd.
Ideje
gl.
čokolada (številne
ideje)
Opombe
Avtor recepta je
Hervé This, francoski znanstvenik, po izobrazbi fizik, kemik in literat, po nagnjenju pa znanstvenik gastronom in oče molekularne gastronomije. Recept za najbolj preprosto čokoladno peno je pospremil z besedami: »Izmislil sem si ta recept, ki je tako preprost, da me je sram.«
Opozorila
■ Čokolada vsebuje majhne količine tiramina, ki domnevno sproža napad migrene. Gl. tudi
zdravilni učinki.
■ Čokolada med segrevanjem ne sme zavreti.
Zdravilni učinki
Kakav vsebuje nad 300 sestavin, ki ugodno vplivajo na naše telo, in predstavlja eno najbolj kompleksnih živil, kar jih poznamo. Vsebuje več antioksidantov kot česen in je najboljši vir magnezija, najpomembnejšega obrambnega elementa v telesu. Vsebuje tudi feniletilamin, ki povečuje sposobnost koncentracije in izboljšuje spomin. Deluje kot naravni antidepresiv in afrodiziak. Gl. tudi
opozorila.
Zanimivosti
■ Španski osvajalec Cortez je leta 1528, po povratku v Evropo, s seboj prinesel tudi kakav. Znanja o gojenju kakavovca in pripravi čokolade pa so bila strogo varovana skrivnost, znana le maloštevilnim menihom in nunam.
■ Prva slovenska tovarna čokolade je začela delovati leta 1896 v Brestanici (tedaj Rajhenburg), pri samostanu bratov trapistov. Proizvodnjo sta vpeljala dva francoska redovnika, nato pa se je za mojstra čokolade v Franciji izšolal Štefan Mohorko. Tovarna je proizvedla 30 ton čokolade letno.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
najbolj preprosta čokoladna pena (izvirno: čokoladni mousse od samo dva sastojka)
Ana-Marije Bujić, z bloga
Da mi je nešto slatko... (hrv.); gl.
opombe.
■ številni različni viri
