Priprava
■ Pripravimo
karamelno omako, če jo bomo ponudili. In če je nimamo na zalogi.
■ Olje segrejemo na pribl. 180 stopinj.
■ Moko, pecilni prašek, cimet in sol presejemo v skledo. Dodamo sladkor in premešamo. Prilijemo mleko, dodamo jajce, potem pa vse skupaj zmešamo v gladko testo.
■ Jabolka olupimo in naribamo. Stresemo jih v testo in premešamo.
■ Zajamemo za žlico testa, ki ga spustimo v segreto olje. Naenkrat cvremo 4–5 mišk, ki jih med cvrenjem nenehno obračamo. Ocvrte so v 3–4 minutah.
■ Ocvrte miške s penovko predenemo na papirnate kuhinjske brisače, da se odcedijo. Nadaljujemo s cvrenjem naslednje etape mišk.
Serviranje
Sladkor v prahu presejemo na miške z jabolki. Po okusu jih ponudimo s karamelom.
Miške z jabolki in karamelno omako hitro zlezejo pod kožo.
Nadomestek
■ Če pecilni prašek uporabljamo pogosto, industrijskega raje nadomestimo z neškodljivim
domačim.
■ gl.
ideje
Izboljšanje
gl.
ideje
Nasveti
■ Za cvrenje izbiramo olja z visoko točko dimljenja, to sta predvsem rumenikovo (260) in olivno olje (240), odlična pa so tudi sončnično, arašidovo, sezamovo in palmovo olje ali kuhano maslo (ghee; vsi 230 °C).
■ Če v ogreto olje položimo preveč živil naenkrat, olje ohladimo in živil zagotovo ne ocvremo hrustljavo. Preden v olje položimo naslednjo rundo živil/jedi, počakamo, da se olje znova segreje na želeno temperaturo.
Pojasnila
■ Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
■ Po času dozorevanja delimo najbolj uveljavljene sorte jabolk na poletne sorte (od konca julija do začetka avgusta; npr.
discovery, julyred, summered, vista bella), zgodnje jesenske sorte (npr.
elstar, gala), jesenske sorte (npr.
jonagold, mutsu, zlati delišes) in zimske sorte (npr.
braeburn, fuji, idared).
Različice
Ideje
■ gl. moka (številne
ideje)
■
Improvizirajmo. Jabolka najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, jabolčnim žganjem, klinčki, konjakom, limonami* (lupinica, sok), meto, pomarančami ali/in z vaniljo.
Opombe
Modno cvrenje v majhnih količinah olja zdravniki odsvetujejo. Tako pripravljena hrana ne vsebuje manj maščob, hkrati pa zaradi višjih temperatur v olju nastaja več škodljivih sprememb. Razlika med cvrenjem v veliko in malo maščobe je tudi v tem, da živilo med cvrenjem v malo maščobe toplote ne prejema le iz maščobe, ampak tudi od posode. Termična obdelava je zato nekoliko krajša.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Največ (rakotvornih) pesticidov med sadjem vsebujejo (po vrsti): jabolka (99 odstotkov vzorcev je bilo pozitivnih na vsaj en pesticid), jagode, grozdje, breskve in nektarine (vsak vzorec, torej 100 odstotkov, je bil pozitiven na vsaj en pesticid). Zato jabolka praviloma lupimo.
■ gl.
nasveti
Zanimivosti
■ Jabolka imajo največ vitamina C okoli peščišča, ki pa ga po navadi ne pojemo.
■ V Italiji so miške včasih prodajali kar na ulici; prodajalce so imenovali
fritoler. V 18. stoletju so bili tako močni, da so ustanovili svoj ceh,
Corporazione dei fritoler. Miške so pripravljali z osnovnimi sestavinami (moka, mleko, sladkor, kvas in brizg grozdnega ali janeževega žganja), z dodatkom rozin ali pinjol, izmišljevali pa so si vedno nove in nove dodatke, kot na primer riž in celo ribe.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
miške z jabolki in karamelno omako (izvirno: uštipci s jabukama i karamelom),
Ana-Marija Bujić, z bloga
Da mi je nešto slatko... (hrv.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Ana-Marije Bujić