Priprava
■ V
kozici pristavimo in zavremo 6 declitrov hladne vode in sladkor; gl.
izboljšanje in
opombe.
■ Z vrelega
sladkornega sirupa s
penovko poberemo
pene, sirup pa
kuhamo še 5 minut.
■ Sadje očistimo in po potrebi narežemo; sadje, ki
oksidira, sproti pokapljamo z limoninim sokom.
■ Izbrano sadje enega za drugim
poširamo v sladkornem sirupu. Skupaj lahko poširamo tiste vrste sadja, ki imajo enak čas kuhanja; gl.
opombe.
■ Vsako poširano sadje sproti poberemo iz tekočine in odcedimo nad posodo, v kateri poširamo. Vsako odcejeno sadje shranimo v svoji skodelici.
■ V sklado za kompot stresemo sadje, ki ga ne poširamo (npr.
maline,
jagode). Prelijemo ga z vrelim sladkornim sirupom, v katerem smo poširali ostalo sadje. Ohladimo do mlačnega.
■ Mlačnemu
jagodičju v skledi nežno primešamo poširano sadje, potem pa vse skupaj dobro ohladimo, da se okusi prepletejo.
■
Mešan sadni kompot ali
kompot iz mešanega sadja tik pred serviranjem po okusu okisamo z limoninim sokom.
Serviranje
Dobro ohlajen
mešan sadni kompot ali
kompot iz mešanega sadja ponudimo kot samostojno sladico, lahko pa ga postrežemo tudi k drugim, zlasti močnatim sladicam, na primer k
šarkljem.
Nadomestek
■ Beli sladkor lahko nadomestimo z raličnimi vrstami
medu, z
javorovim sirupom ali z
zgoščenim jabolčnim sokom, lahko pa tudi z
dietnimi sladili, kot so
natren,
dietni med ali
fruktoza.
■ Limonin sok lahko nadomestimo z
limetinim ali s
pomarančnim, ali pa ga z njim(a) kombiniramo. Limonin sok lahko tudi opustimo; gl.
opombe.
Izboljšanje
Sladkornemu sirupu lahko sredi kuhanja dodamo različne dišave, na primer
cimet, vanilijo, koriander, cimet, muškatni orešček ali / in
limonino lupino. Pred serviranjem jih iz kompota odstranimo.
Nasveti
Dobri kombinatoriki dosežejo presenetljive rezultate, pri čemer je končni okus kompota povsem v rokah kuharja. Dve klasični kombinaciji sadja:
jabolka, češnje in
rabarbara ali
breskve, slive, marelice in
fige.
Triki
Moten sladkorni sirup zbistrimo z napol
stepenim beljakom, ki ga nalijemo v vrel sladkorni sirup. Beljak nase veže motne delce; gl. bistrenje.
Pojasnila
■ Poširanje je
kuhanje tik pod
vreliščem, pri temperaturi okoli 95 °C.
■ Sadje, ki ga kuhamo oziroma poširamo v vrelem sladkornem sirupu, izloča med kuhanjem manj svojega soka. Poleg tega se le redko razkuha.
Različice
■ Kompot, kot ga najpogosteje pripravljamo po slovenskih kulinaričnih virih (npr.
Kuharstvo; Levstek, Pepika; Grum, Andreja; DZS 1992), se od zapisanega razlikuje zlasti po tem, da sadje skuhamo v sladkani vodi; uporabimo le 70 do 80 gramov sladkorja na 5 decilitrov vode. Tako pripravljen kompot je v resnici manj sladek in bolj zdrav, po okusu pa je slabši; gl.
poširanje.
■ Na zanimiv, zelo preprost in pri nas manj znan način kompot spečemo v pečici; na primer
pečen marelični kompot in
pečen češnjev kompot.
■ gl. sadni kompot (številne
različice)
■ gl.
nasveti
Ideje
■ Večina sadja je primerna tudi za pripravo kompotov za
ozimnico; gl. vkuhan sadni kompot.
■ Včasih s(m)o pogosteje pripravljali kompote iz suhega sadja
Opombe
■ Zmotno je mnenje, da vsebuje
zamrznjeno sadje manj
vitaminov kot sveže. V pravilno zamrznjenem sadju se jih ohrani več kot v svežem, če je to predolgo izpostavljeno svetlobi (na tržnici) ali pa če ga nezavitega predolgo hranimo v hladilniku.
■ Pri tem receptu je količina sladkorja že znižana za 100 g. Dodan pa je tudi limonin sok, ki ga originalni recept v številnih virih ne predvideva.
■ Časi poširanja posameznih vrst sadja:
ananas (15 – 20 minut),
borovnice (8 – 10), breskve (13), fige (do mehkega),
hruške (da postanejo prozorne), jabolka (do mehkega), jagode, maline in
rdeči ribez (nežno sadje, ki ga ne poširamo),
kutine (blanširane; 5), marelice (8), mirabele in slive (10 – 12), rabarbara (blanširana; do mehkega),
suhe fige (25) in podobno.
Opozorila
■ V lupini in tik pod njo se v sadju naberejo številni strupeni
pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa
lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno sadje nazadnje še temeljito zbrišemo s
kuhinjsko krpo.
■ Beli sladkor (gl.
nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Večino sadja uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Kitajski modrec je zapisal, da lahko s kuhanjem izboljšamo okus vsakemu živilu. Razen zrelemu sadju. Morda je prav tale sladica ena od izjem, ki potrjuje pravilo.
■ Sladkor so v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. Bil je devetkrat dražji od mleka.
Viri
številni različni viri
Spletne povezave
številne
različice sadnih kompotov (angl; cooks.com)