Priprava
■ MEDENJAKI. Med po potrebi nekoliko segrejemo, da postane tekoč. Tekočega odstavimo in ohladimo do mlačnega.
■ Pekač obložimo s peki papirjem.
■ V kotličku penasto umešamo zmehčano maslo, rjavi sladkor in rumenjake. Prilijemo tekoči med, dodamo moko s pecilnim praškom in začimbno mešanico po okusu; gl. opombe. Dobro premešamo.
■ Pečico segrejemo na 175 °C.
■ Beljake stepemo v čvrst sneg, ki ga vmešamo v medeno zmes. Vse skupaj ugnetemo v testo, ki ga razvaljamo približno 5 milimetrov debelo; gl. različice. Nato s poljubnimi modelčki izrežemo kekse različnih oblik, ki jih zložimo na pripravljen pekač.
■ Pripravimo
belo glazuro, s katero premažemo medenjake. Pekač za 10 do 15 minut potisnemo v segreto pečico.
Serviranje
Medenjaki so klasično praznično, zlasti velikonočno
pecivo. Ponudimo jih s čajem ali sadnim sokom, zloženi v primerno embalažo pa so lahko tudi presenetljivo avtorsko darilo.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■ gl.
opombe
Izboljšanje
■ Medeno testo lahko izboljšamo z drobno sesekljanimi mandlji, lešniki, orehi ali/in s kandirano pomarančno ali/in limonino lupinico. Medenjaki morajo dišati po praznikih.
■ Medenjaki so najbolj okusni, če jih nekaj dni pustimo v pokriti pločevinasti škatli. Skupaj z nekaj posušenih jabolčnih lupin. Da se zmehčajo in da se v celoti razvijeta vonj in okus. Z vsakim dnem so okusnejši.
Medenjaki
Nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus.
■ Beljakov sneg nam bo lepo uspel, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na
sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo 2 uri pred začetkom stepanja.
■ Medeno testo vsebuje veliko sladkorja, zato lahko med peko pretirano porjavi. Pazimo, da medenjakov ne presušimo. Iz pečice jih vzamemo, takoj ko zadišijo in so še malo mehki. Če pečemo večjo količino medenjakov, najprej spečemo nekaj testanih, da določimo pravi čas pečenja.
■ Medeno testo je težko, zato ga vedno rahljamo z rahljanimi sredstvi: s pecilnim praškom, sodo bikarbono, z vinskim kamnom, s pepeliko ali z jelenovo soljo. Praviloma na 500 g moke dodamo 5 g rahljalnega sredstva.
Triki
■ Če med počasi nekoliko segrejemo, testo lažje gnetemo.
■ Medenjake, izrezane v obliki različnih figuric, pred pečenjem preluknjamo z lesenim nabodalcem. Skozi luknjico napeljemo okrasne trakove, s katerimi medenjake obesimo na praznično jelko.
■ Medenjake dodatno aromatiziramo, če v s piškoti položimo podolžno razpolovljen vanilijev strok, cimetovo palčko, zvezdasti janež ali/in klinčke.
Pojasnila
■ Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
■ Rjavi sladkor je bolj zdrava, neprečiščena oblika
sladkorja, ki pa vsebuje enako količino
kalorij kot beli.
■ Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli.
■ Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■ Glavne sestavine pecilnega praška so soda bikarbona, vinski kamen in škrob.
Različice
■ Medenjaki običajno ne vsebujejo maščobe ali pa je te zelo malo. Če nimamo časa čakati, da se medenjaki zmehčajo (gl. izboljšanje), v testo ugnetemo stopljeno maslo ali olje. 250 g maščobe na 1 kg moke.
■ Pripravljeno testo razvaljamo v svaljek, ki ga narežemo kakor za
njoke. Iz posameznih koščkov oblikujemo kroglice, v vsako pa potisnemo pol
orehovega jedrca, lešnikovo jedrce ali podobno. Pečemo jih kakšni minuto dlje.
Kuharski leksikon
■ Medenjake krasimo na različne načine, tradicionalno pa z belo (sladkorno) glazuro. Glazura je lahko tudi medena, karamelna ali čokoladna. Glazirane lahko okrasimo s suhim sadjem, z oreški, sladkimi perlicami ipd.
Opombe
■ Medenjake pravilom pripravljamo iz pšenične, pirine ali iz ržene moke. Lahko pa moke tudi mešamo, npr. po pol pšenične in ržene.
■ Sladkorna glazura podaljša mehkobo medenjakov.
■ Poznamo več vrst masla.
Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane.
Slano maslo je maslo, ki na 100 gramov vsebuje 1,5 do 2 grama soli.
Čajno maslo je kakovostnejša različica masla.
Domače maslo ponavadi proizvajajo iz nepasterizirane smetane; znano je po slankastem in izrazitem okusu.
■ Pri naštetih začimbah lahko eno ali dve opustimo. Naprodaj pa je industrijsko pripravljena
začimbna mešanica za medeno testo.
■ Sveži kardamom nadomeščamo s posušenimi semeni. Upoštevajmo, da so slednja bistveno pikantnejša.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva
živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
Medenjaki II so različica brez masla.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ gl.
okvirček
Zdravilni učinki
(domnevni)
Kardamom uvrščamo med afrodiziake
.
Zanimivosti
■
Gingerbread je skupno ime za veliko skupino pekovskih izdelkov. Po navadi odišavljenih s cimetom, z ingverjem, s klinčki in z muškatnim oreščkom. Oslajenimi z medom, s sladkorjem ali z melaso. V Evropo naj bi jih l. 992 prinesel armenski menih Gregory of Nicopolis. Iz grškega Nicopolisa se je preselil v francoski Bondaroy, kjer je poučeval peko. Po drugi domnevi so jih v Z Evropo prinesli iz V Sredozemlja v 11. st.
■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Včasih so rjavi sladkor imenovali tudi
gangel cuker.
Viri
■ dopolnjen recept
medenjaki, Edite Špoler Krieger, Terme Čatež
■ fotografija z bloga
PALACHINKA
■ različni viri
(4.81; 16 ocen)
11. december 2006
št. ogledov: 19603
