Priprava
■ Biskvit. Moko presejemo s sodo bikarbono. Dodamo sladkor in cimet. Dobro premešamo, nakar dodamo mast, ki jo s prsti vtremo v moko.
■ Dodamo jajce ter prilijemo mleko in med. Sestavine ugnetemo v gladko testo. Če je presuho, mu primešamo 1–2 žlici kisle smetane; gl. tudi
triki.
■ Testo razdelimo na 5 enakih delov. Pomagamo si s kuhinjsko tehtnico.
■ Pečico ogrejemo na 180 °C.
■ Klasičen pekač obrnemo in ga po hrbtni strani obložimo s peki papirjem; gl.
triki. Nanj položimo prvi kos testa, ki ga razvaljamo po celotnem obsegu pekača. S prvim kosom testa je to nekoliko težje opravilo.
■ Pekač s testom za 6 minut položimo v ogreto pečico.
■ Pečen biskvit s papirjem vred predenemo na delovno površino in ohladimo.
■ Še vroč pekač znova obložimo s peki papirjem. Na njem pazljivo (!) razvaljamo naslednji kos testa, ki ga spečemo enako. Tako spečemo in ohladimo vse testene liste.
■ Krema. Moko, sladkor in mleko stepemo, da dobimo gladko mešanico. Pristavimo jo in med nenehnim mešanjem segrejemo do vrenja.
■ Belo čokolado nadrobimo in stresemo v vročo mlečno mešanico. Vse skupaj kuhamo med mešanjem, da se čokolada stopi, krem pa zgosti kot puding. Zgoščeno zmes odstavimo in ohladimo.
■ Ohlajeni mlečni masi dodamo zmehčano maslo. Stepamo, da se sestavine povežejo. Kremo razdelimo na 3 dele.
■ Ohlajen list testa položimo na servirni krožnik ali na pladenj. Premažemo ga s tretjino kreme, na katero položimo naslednji list testa. Tega premažemo z marmelado.
■ Na marmelado položimo naslednji list testa, ki ga premažemo s kremo. Postopek ponovimo še enkrat, zadnji kremni premaz pa obložimo z zadnjim listom testa. Gl.
opombe.
■ Pito pustimo čez noč pri sobni temperaturi ali v hladilniku, da se testo prepoji s premazi.
Serviranje
Prepojena
medena pita z belo čokolado in marmelado je pripravljen za rezanje na kocke ali pravokotnike.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo. Gl.
opozorila.
■
Marelično marmelado lahko nadomestimo s slivovo.
Izboljšanje
■ Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ki pa ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 °C).
■ Pri nas je najpogosteje naprodaj
kasija, cenejša vrsta cimeta. Če je le mogoče, kupimo kakovostnejši cejlonski ali vietnamski cimet. Najbolje skorjico z oznako 00000, ki jo (po potrebi) zmeljemo tik pred uporabo.
Nasveti
■ Izberimo kakšen aromatičen med.
■ Kakšna kiselkasta marmelada je najboljši kontrast sladki piti.
Triki
■ Ko nimamo časa maslo zmehčati, hladnega preprosto grobo naribamo.
■ Testo je mehkejše, če ga pripravimo s stopljeno mastjo.
■ Pekač, na katerem razvaljamo testo, nam ne drsi, če ga podložimo z vlažno kuhinjsko krpo.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže
ostrim mokam.
■ Poznamo več vrst masla.
Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane.
Slano maslo je maslo, ki na 100 gramov vsebuje 1,5 do 2 grama soli.
Čajno maslo je kakovostnejša različica masla.
Domače maslo ponavadi proizvajajo iz nepasterizirane smetane; znano je po slankastem in izrazitem okusu.
■ Zmehčano maslo je maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo; gl.
triki.
■ Bela čokolada ne sodi med čokolade, saj ne vsebuje kakavovega testa. Lahko je sladkana ali nesladkana, vsebuje pa najmanj 24 % kakavovega masla. Je sladkega, kremnega okusa, naprodaj pa je v obliki ploščic oziroma tablic.
■ Soda bikarbona je glavna sestavina pecilnega praška. V kuhinji jo uporabljamo kot rahljalno sredstvo. Soda bikarbona se pri segrevanju (nad 70 °C) ali ob stiku s kislimi snovmi (npr. jogurt) razgradi, pri čemer se sprošča ogljikov diosid (CO2). Gl.
opozorila.
■ Cimet je sladkasta začimba majhnega drobnega zimzelenega drevesa, podobnega lovorikovcu. S tankih vejic olupijo skorjico; zunanjo zavržejo, notranjo pa zvijejo v palčke s premerom 2,5 centimetra.
Različice
gl.
medena pita (
različice)
Ideje
gl. bela čokolada (številne
ideje); moka (številne
ideje);
pita (številne sladke in slane
različice)
Opombe
■ Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov/pepela), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■ Svinjska mast je bila desetletja zapostavljena po krivici. Novejše raziskave so zavrgle zmotno prepričanje o njeni izraziti škodljivosti. Res pa je, da jo je zaradi holesterola smotrno uživati le zmerno in občasno.
■ Tanki listi biskvita so sprva trdi. Ko se namočijo s kremo, pa se lepo zmehčajo.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ Margarina vsebuje tudi do 35 % trans maščobnih kislin, ki jih je ameriški urad za hrano (FDA) leta 2013 razglasil za škodljive.
■ Če je sode bikarbone preveč, postane testo grenko, maščoba v njem se razmili, pecivo pa dobi milnat okus.
■ Posamezni proizvajalci bele čokolade kakavovo maslo nadomeščajo z drugimi, cenejšimi rastlinskimi maščobami, ki vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin.
Zanimivosti
Sladkor so v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. Bil je devetkrat dražji od mleka.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
medena pita z belo čokolado in marmelado (izvirno: medena pita s bijelom čokoladom i pekmezom) z bloga
Sweetheart (hrv., angl.)
■ številni različni viri
