Predpriprava
■ Piščančja bedrca očistimo, operemo in temeljito posušimo. Natremo jih s soljo, potem pa drugo ob drugem zložimo v nizko
ognjevarno posodo.
■ Čili razpolovimo, razsemenimo in narežemo na tanke rezinice; gl.
opozorila.
■ Česen olupimo in drobno
sesekljamo. Zeliščni šopek drobno sesekljamo.
■ V skodelici zmešamo belo vino, sesekljan česen in zelišča, narezan čili, gorčico, limonin sok in sveže mlet črni poper. Z marinado prelijemo piščančja bedrca, potem pa jih
mariniramo 180 minut. Vmes jih nekajkrat obrnemo.
Priprava
■ Pečico segrejemo na 200 °C.
■ Bedrca poberemo iz marinade in popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo. Marinado prelijemo v skodelico, bedrca pa premažemo z olivnim oljem in zložimo nazaj v ognjevarno posodo.
■ Posodo z mesom za 35 minut potisnemo na srednjo letev segrete pečice. Med pečenjem bedrca postopoma pokapljamo s prihranjeno marinado.
■ Posodo s perutnino prestavimo na zgornjo letev pečice. Temperaturo povišamo na 250° C, bedrca pa pustimo še slabih 10 minut, da se zlato rjavo zapečejo. Pekač vzamemo iz pečice, jed pa ohladimo.
Serviranje
Ohlajena bedrca postrežemo s hrustljavo zapečenim belim kruhom in s kozarcem vina, kakršnega smo uporabili pri pripravi jedi; gl.
someljejev nasvet.
Marinirana piščančja bedrca ali
pečena piščančja bedrca v marinadi so
dobrodošla jed tudi za obiske, saj je jim lahko bolj posvetimo.
someljejv nasvet
Polsuhi
traminec Prestige Čurin Prapotnik (Ljutomersko Ormoške gorice) ali suh
rumeni muškat Cvetko (Kogl).
Marinada in piščančje meso z uporabo številnih začimb terjajo vino, ki je na nosu dokaj aromatično, da se jed in vino poročita že pred zaužitjem, ter z dolgim pookusom. Nakup obeh vin po pošti gl.
spletne povezave.
Nadomestek
Piščančja bedrca lahko nadomestimo s
piščančjimi perutnicami.
Izboljšanje
Za marinado uporabimo vrhunsko suho belo vino.
Nasveti
■ Mlado perutnino prepoznamo po njenem slokem, bolj zleknjenem trupu, po tanki in mehki kožici na nogah in po ostrih krempljih. Koščice mlade perutnine so upogljive, meso pa svetle in rožnate barve.
■ Marinade praviloma ne solimo, ker živila pod vplivom soli izpustijo vodo in postanejo pusta.
Triki
Ostrino čilija omilimo, če iz njega odstranimo seme. Če zaužijemo preostro pekočo papriko, usta takoj splaknemo z mlekom ali z žgano alkoholno pijačo.
Pojasnila
■ Pekoče paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so
habanero, scotch bonnet in
tezpur.
Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage. Prav zaradi tega v mehiški, pa tudi drugih kuhinjah, kjer je čili tako rekoč
namizna začimba, pri posameznih receptih točno zapišejo vrsto čilija. Ker pri nas to (še) ni mogoče, je najprimerneje, da čilije dodajamo postopoma. Do tiste ostrine, pri kateri še lahko uživamo.
■ Najbolj preprosta oblika mariniranja je, kadar živilo pokapljamo z (olivnim) oljem, potem pa ga mariniramo vsaj 15 minut.
Različice
Ideje
gl.
piščančje bedrce (številne ideje)
Opombe
Provansalski zeliščni šopek je
tradicionalni zeliščni šopek (2-3 vejice
peteršilja, manjša vejica
timijana, manjši
lovorov list), z dodatkom vršička
rožmarina. Temu šopku lahko regionalno ali glede na sestavine jedi, dodamo tudi
zeleno, por, šetraj ali/in
žajbelj. Gl. tudi
zeliščni šopek.
Opozorila
Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro pekoče
alkaloide.
Zanimivosti
V Franciji je perutnina zelo natančno razdeljena glede na starost, težo, prehrano in rejo. Tako poznajo Francozi številne piščančje različice, od 250 do 300 gramov težkega
pomladanskega piščančka (fr. poussin), do nad 1,80 kilograma težkega
pitanega piščanca ali jarčke (fr. poularde) in posebne specialitete,
bresonskega piščanca (fr. poulet de Bresse) iz domače reje s kontrolirano prehrano in s kontroliranim poreklom.
Viri
■ dopolnjen recept
marinirana piščančja bedrca ali
pečena piščančja bedrca v marinadi iz knjige
Perutnina, Wolter, Annette,
Cankarjeva založba, Ljubljana 1988
■ različni viri