Priprava
■ Marelice očistimo, razpolovimo in izkoščičimo. Polovice še enkrat razpolovimo. Štiri koščice odpremo s kladivom za orehe. Jedrca izločimo in drobno zmeljemo. Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in vsaj za 15 minut potisnemo v pečico, ogreto na 80 °C.
■ V večjem loncu pristavimo narezane marelice, želirni sladkor, zmleta jedrca koščic in limonin sok. Med mešanjem segrevamao toliko časa, da zavre. Kuhamo 4 minute (gl. tudi
pojasnila) in vmes s površine s penovko odstranjujemo pene.
■ Posodo odstavimo, marelicam pa primešamo marelični liker. Vrelo marmelado nadenemo v pripravljene kozarčke. Te nepredušno zapremo, ovijemo v brisačo ali odejo in ohladimo.
Uporaba
Marelična marmelada z limoninim sokom ali
marmelada iz marelic, limoninega soka in mareličnega likerja je klasičen jutranji namaz na kruh (z maslom). Uporabna pa je tudi na številne druge načine; gl.
marelična marmelada (
uporaba).
Nadomestek
gl.
izboljšanje in
opozorila
Izboljšanje
■ Marelice pred kuhanjem 10 do 15 sekund
blanširamo v kropu, odcedimo in olupimo.
■ Želirni sladkor nadomestimo z
rjavim trsnim sladkorjem in
želinom.
Nasveti
Marelice kupujemo zrele, saj nezreli plodovi po nabiranju ne zorijo. Izbiramo dišeče sadeže z izrazito oranžno barvo in mehko kožico. Pri
sobni temperaturi lahko zrele marelice hranimo do 2 dni, v plastični vrečki v hladilniku, pa do pet dni. Gl. tudi
opozorila.
Triki
Vročo sadno marmelado v kozarcu potresemo z malo
sadnega sladkorja (
fruktoza), ki prepreči nastajanje plesni.
Pojasnila
■ Marelice imajo koščice, podobne
mandljevim, ki so sladke ali grenke. V kuhinji jih lahko uporabljamo namesto mandljev, pa tudi za pridelavo olja in žganja.
■ Z
želirnim preizkusom ugotovimo, če je shranek zadosti kuhan. Na hladen krožniček kanemo kapljo, dve vroče marmelade. Za nekaj sekund ga postavimo v hladilnik. Če se na kaplji naredi tanka kožica, marmelada pa se ne razleze, je kuhana.
Različice
gl.
marelična marmelada (
različice)
Ideje
gl.
marmelada (številne
različice)
Opombe
Od oktobra leta 1982 za ves svet velja novo poimenovanje, tako da oznaka marmelada velja samo za shranke iz
agrumov (pomaranč, grenivk, limon, mandarin), vse tiste iz drugih vrst sadja pa imenujemo
džem ali mezga.
Opozorila
■ Nezrele marelice so težko
prebavljive, zato kupujemo in uživamo le popolnoma zrele. Gl. tudi
nasveti.
■ Beli sladkor (gl.
izboljšanje) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Če marmelado nadevamo v hladne kozarce, jih pred polnjenjem postavimo na mokro, toplo krpo. Tako preprečimo pokanje kozarcev.
■ Če med polnjenjem shranek kapne na rob kozarca ali steklenice, tega temeljito obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Takih ostankov se namreč hitro oprimejo neželene
plesni.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Sveže in posušene marelice so bogate z
beta karotenom, ki je močan
antioksidant.
Zanimivosti
■ Največji nasadi marelic na svetu so v turški provinci
Malatya ob Evfratu; okoli 95 % vseh marelic na evropskem trgu je uvoženih ravno iz Malatye.
■ Za
marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec
John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes.
Viri
■ dopolnjen recept
marelična marmelada z limoninim sokom ali
marmelada iz marelic, limoninega soka in mareličnega likerja, Uroš Mencinger, Večer, 25.7.2002
■ številni različni viri
Spletne povezave
Rad Dobrojem, spletna stran Uroša Mencingerja
