Priprava
■ Marelice očistimo, izkoščičimo in narežemo na kockice. Limono razpolovimo in ožamemo. Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in jih vsaj za 15 minut potisnemo v pečico, ogreto na 80 °C.
■ V večjem loncu pristavimo narezane marelice, želirni sladkor in limonin sok. Med mešanjem segrevamo toliko časa, da zavre. Kuhamo 4 minute (gl. tudi
pojasnila) in vmes s površine s penovko odstranjujemo pene.
■ Posodo odstavimo. V vsak kozarček položimo po vejico timijana, potem pa vanje nadenemo vrelo marmelado. Kozarčke nepredušno zapremo, ovijemo v brisačo ali odejo in ohladimo.
Uporaba
Marelična marmelada s timijanom ali
marmelada iz marelic, limoninega soka in timijana je klasičen jutranji namaz na kruh (z maslom). Pred uporabo jo pustimo nekaj dni, da timijan razvije svoj okus. Marelična marmelada pa je uporabna tudi na številne druge načine; gl.
marelična marmelada (
uporaba).
Nadomestek
gl.
izboljšanje in
opozorila
Izboljšanje
■ Marelice pred kuhanjem 10 do 15 sekund
blanširamo v kropu, odcedimo in olupimo.
■ Želirni sladkor nadomestimo z
rjavim trsnim sladkorjem in
želinom.
Nasveti
■ Marelice kupujemo zrele, saj nezreli plodovi po nabiranju ne zorijo. Izbiramo dišeče sadeže z izrazito oranžno barvo in mehko kožico. Pri
sobni temperaturi lahko zrele marelice hranimo do 2 dni, v plastični vrečki v hladilniku, pa do pet dni. Gl. tudi
opozorila.
■ Najbolj aromatičen je enoletni vrtni timijan.
Triki
Vročo sadno marmelado v kozarcu potresemo z malo sadnega sladkorja (
fruktoza), ki prepreči nastajanje plesni.
Pojasnila
■ Marelice imajo koščice, podobne mandljevim, ki so sladke ali grenke. V kuhinji jih lahko uporabljamo namesto mandljev, pa tudi za pridelavo olja in žganja.
■ Z želirnim preizkusom ugotovimo, če je shranek zadosti kuhan. Na hladen krožniček kanemo kapljo, dve vroče marmelade. Za nekaj sekund ga postavimo v hladilnik. Če se na kaplji naredi tanka kožica, marmelada pa se ne razleze, je kuhana.
Različice
gl.
marelična marmelada (številne
različice);
marmelada (številne
različice) ipd.
Ideje
gl.
marelice (številne
ideje); timijan (številne
ideje)
Opombe
Od oktobra leta 1982 za ves svet velja novo poimenovanje, tako da oznaka marmelada velja samo za shranke iz
agrumov (pomaranč, grenivk, limon, mandarin), vse tiste iz drugih vrst sadja pa imenujemo
džem ali mezga.
Opozorila
■ Nezrele marelice so težko prebavljive, zato kupujemo in uživamo le popolnoma zrele. Gl. tudi nasveti.
■ Beli sladkor (gl. izboljšanje) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Če marmelado nadevamo v hladne kozarce, jih pred polnjenjem postavimo na mokro, toplo krpo. Tako preprečimo pokanje stekla.
■ Če med polnjenjem shranek kapne na rob kozarca ali steklenice, tega temeljito obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Takih ostankov se namreč hitro oprimejo neželene plesni.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Sveže in posušene marelice so bogate z
beta karotenom, ki je močan
antioksidant.
Zanimivosti
■ Največji nasadi marelic na svetu so v turški provinci
Malatya ob Evfratu; okoli 95 % vseh marelic na evropskem trgu je uvoženih ravno iz Malatye.
■ Ime timijana izhaja iz grške besede
thymos (pogum, moč), ki kaže na njegove krepčilne, če že ne poživljajoče lastnosti.
■ Za
marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je leta 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec
John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado, podjetje, ki je nastalo tedaj, pa obstaja še danes.
Viri
■ dopolnjen recept
marelična marmelada s timijanom ali
marmelada iz marelic, limoninega soka in timijana, Uroš Mencinger, Večer, 24.6.2003
■ številni različni viri
Spletne povezave
Rad Dobrojem, spletna stran Uroša Mencingerja
