Priprava
■ MARELIČNA MARMELADA. Marelice očistimo, izkoščičimo in drobno narežemo.
■ Narezane marelice stresemo v široko posodo. Dodamo nekaj žlic sladkorja, rum, cimet in mlete klinčke; gl. tudi
izboljšanje. Pristavimo, premešamo, zavremo in kuhamo 20 minut. Da se sadje zmehča.
■ Posodo odstavimo, vsebino pa gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom. Pristavimo in zavremo. Dodamo preostali sladkor, dobro premešamo, zavremo in kuhamo vsaj še 20 minut; gl.
izboljšanje. Vmes večkrat premešamo in s površine odstranjujemo pene s penovko.
■ Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo. Oprane položimo na rešetko v pečico, segreto na 80-100 stopinj. Za 10 minut.
■ Kuhano marmelado odstavimo in vmešamo limonov sok.
■ Vročo marmelado nadenemo v vrioče kozarčke. Tesno jih zapremo ter ovijemo v kopalno brisačo ali/in odejo. V njej ohladimo.
Serviranje
Marelična marmelada ali
marmelada iz marelic je najbrž najbolj klasičen sadni namaz na kruh (z maslom). Tpurabljamo pa jo tudi pri pripravi številnih sladic, najpogosteje z njo mažemo palačinke in
Sacherco.
Nadomestek
■ Beli sladkor lahko nadomestimo z rjavim trsnim sladkorjem.
■ gl.
izboljšanje
Izboljšanje
■ Daljši je čas kuhanja, boljši je okus marmelade. Z daljšim časom kuhanja izpari več vode in podaljša tranjost ozimnice. Pa še količino sladkorja lahko občutno znižamo.
■ Ko marmelado odstavimo, ji lahko primešamo blago opečene mandljeve lističe ali grobo sesekljane pistacije.
■ gl.
nadomestek
Nasveti
■ Marelice kupujemo zrele. Izbiramo dišeče sadeže z izrazito oranžno barvo in mehko kožico. Pri sobni temperaturi lahko zrele marelice hranimo do 2 dni. V papirnati vrečki v hladilniku pa do 5 dni.
■ Če med polnjenjem shranek kapne na rob kozarca ali steklenice, ga temeljito obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Takih ostankov se namreč hitro oprimejo neželene plesni.
Pojasnila
■
Marelice so koščičasti plodovi istoimenskega drevesa ali grma (
Prunus armeniaca), ki prihaja iz Azije. Gojijo jih na vseh celinah, a le v krajih z zmernim podnebjem. Poznamo več sort, ki se razlikujejo po velikosti sadežev, okusu, teksturi in po barvi. Ta je lahko od rumene do rdeče oranžne. Marelice slabo prenašajo transport, zato jih konzervirajo ali predelujejo v žganje (barack pálinka), likerje in kašaste sokove. Olupljene sušijo. Sveži, zreli plodovi omamno dišijo in imajo čudovit okus. Uživamo surove. Sicer pa so priljubljeni marelični cmoki, marmelada ali džem, kompot, pite in kolači. 100 g marelic / pribl. 50 kalorij. Bolj zrele marelice, okusnejša
marelična marmelada.
Med kuhanjem marmelade s površja odstranjujemo pene, ki povzročajo kvarjenje marmelade.
■ Improvizirajmo.
Marelice najbolje* odišavljamo z (abecedno): cimetom, ingverjem, karamelom, kardamomom, konjakom, lovorovimi lističi, medom*, pomarančami (lupinica, sok), pomarančnim likerjem (
Cointreau, Grand Marnier), sivko, vanilijo* ali/in z vinom (belo, sladko).
Marelična marmelada
Različice
Ideje
■ gl.
marelice (številne
ideje)
■ Nekatere sladice, pri katerih je med pomembnejšimi sestavinami tudi marelična marmelada:
Opombe
■ Po izvirnem receptu gre v tole marmelado 800 g sladkorja. Kakor je v praksi ugotovila ena od obiskovalk, količino lahko zmanjšamo celo na 300 g.
■ Od oktobra l. 1982 za ves svet velja novo poimenovanje. Tako oznaka
marmelada velja samo za shranke iz agrumov (pomaranč, grenivk, limon, mandarin). Vsi namazi iz drugih vrst sadja pa so džemi ali mezge. V praksi se preimenovanje ni prijelo.
■ Z želirnim preizkusom ugotovimo, če je shranek zadosti kuhan. Na krožniček, ohlajen v hladilniku kanemo nekaj kapljic vroče marmelade. Za nekaj sekund ga položimo v hladilnik. Če se na kaplji naredi tanka kožica, marmelada pa se ne razleze, je kuhana.
Opozorila
■ Nezrele marelice so težko prebavljive, zato uživamo le popolnoma zrele.
■ Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Če marmelado nadevamo v hladne kozarce, jih pred polnjenjem postavimo na mokro, toplo krpo. Tako preprečimo pokanje kozarcev.
Zanimivosti
■ Največji nasadi marelic na svetu so v turški provinci Malatya ob Evfratu. Okoli 95 % vseh marelic na evropskem trgu je uvoženih ravno iz Malatye.
■ Za marmelado je dolgo veljalo, da izvira iz Anglije. V resnici pa se je l. 1770 prvič pojavila v škotskem obmorskem mestu Dundee. Trgovec John Collier je nekega dne kupil velik tovor pomaranč. Ker so bile grenke, niso šle v prodajo. Trgovčeva žena jih je predelala v marmelado. Podjetje, ki je nastalo tedaj, obstaja še danes.
■ gl.
aprikotiranje
Viri
■ dopolnjen recept
marelična marmelada ali
marmelada iz marelic
■ številni različni viri
