■ Pečico segrejemo na 180 °C. ■ Vdolbinice pekača za mafine (gl. opombe) namažemo z maslom in potresemo z moko ali pa vanje namestimo papirnate modelčke. ■ V kozici pristavimo in do mlačnega segrejemo mleko. ■ Marcipanovo maso grobo razdrobimo, potem pa jo med mešanjem raztopimo v mlačnem mleku. Primešamo zmehčano maslo in jajca. ■ V skledi zmešamo moko, mlete pistacije, sladkor, vanilijev sladkor, pecilni prašek, sodo bikarbono in ščepec soli. Na mešanico nalijemo marcipanovo maso, potem pa z metlico premešamo le toliko, da se suhe sestavine navlažijo. ■ S testom napolnimo vdolbinice / modlčke, vendar ne več kot do treh četrtin. Pekač za 20 do 25 minut postavimo na srednje vodilo v segreti pečici, da se mafini zlato rjavo obarvajo. ■ Model z mafini vzamemo iz pečice. Mafine po 5 minutah vzamemo iz vdolbinic in ohladimo.
Serviranje
Marcipanovi mafini s pistacijami ali mafini z marcipanom in pistacijami so preprosta močnata sladica, ki jo pred serviranjem tanko potresemo s sladkorjem v rahu.
Nadomestek
Pistacije lahko nadomestimo z mletimi mandlji.
Izboljšanje
Mafine lahko prelijemo s čokoladnim oblivom z okusom kave.
Nasveti
■ Mafini, zlasti pečeni v papirnatih modelčkih, so kakor ustvarjeni za različne bifeje oziroma sprejeme, pri katerih gostje ne uporabljajo jedilnega pribora. ■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. ■ Moko pred pripravo presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša. ■ gl. pojasnila
Triki
Če nimamo pekača za mafine, jih lahko spečemo le v papirnatih modelčkih. Najprej položimo v en modelček še enega, v oba pa še tretjega. Nadevamo.
Pojasnila
■ Umešano testo za mafine pripravljamo tako, da suhe sestavine zelo na hitro premešamo z vlažnimi. Predolgo mešanje naredi testo žilavo, mafinom pa med peko onemogoči vzhajanje. ■ Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo. ■ Večina pozna pistacije v njihovi slani različici. V kulinariki uporabljamo nesoljene oreške, ki pa jih pred pripravo lahko svetlo prepražimo. Na ta način dobijo zelo blag, nežno sladkast okus. ■ Pri marcipanu lahko mandlje nadomestimo z lešniki, orehi, pistacijami ali drugimi oreški, vendar pa je prav marcipan z mandeljni najokusnejši in najbolj bel. ■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme kokoši, v nobenem primeru pa ne vpliva na kakovost jajc. ■ Glavne sestavine pecilnega praška so soda bikarbona, vinski kamen in škrob. V testo ga vedno presejemo skupaj z moko, da se enakomerno razporedi po testu.
Različice
■ Poznamo sladke in pikantne različice mafinov. ■ gl. mafini (številne različice)
Ideje
■ Mafini naravnost vabijo k improvizaciji. Malo je dodatkov, ki jih ne moremo primešati izbranemu testu za sladke ali pikantne različice. ■ Mafini so lahko izvirno avtorsko darilo. Še posebej v papirnatih modelčkih in zloženi v okrasno embalažo ali v ličen steklen kozarec za vlaganje.
Opombe
■ Za peko mafinov so naprodaj različno veliki pekači. Za večje takšni, s po 6 ali 12 vdolbinicami, s premerom 7,5 centimetra, za manjše pa s po 12 ali 24 vdolbinicami, s premerom 4,5 centimetra. ■ Pistacije uporabljamo kot živilo, začimbo ali / in naravno barvilo. ■ Soda bikarbona je poznana tudi kot jedilna soda ali natrijev bikarbonat.
Opozorila
Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
Zanimivosti
■ Mafini (angl. muffins) so se kot majhne kvašene tortice v Angliji pojavili že v 17. stoletju. Od tam so jih angleški priseljenci dve stoletji kasneje zanesli v Ameriko, kjer so kvašeno testo povečini nadomestili z umešanim testom. ■ Zapis o marcipanu iz nemškega Lübecka datira v leto 1407. Pomembno marcipanovo mesto je bil tudi Königsberg, današnji Kaliningrad.
Viri
■ dopolnjen recept marcipanovi mafini s pistacijami ali mafini z marcipanom in pistacijami iz knjige Mafini, Kuhinja izbranih okusov, Učila International, Tržič 2005 ■ številni različni viri ■ foto Jean Cazals