Priprava
■ MANDLJEV KOLAČ. V posodi, na katero se prilega kotliček, zavremo za 4 prste vode za
vodno kopel. Tortni model (20 cm) namažemo z maslom. Pečico prižgemo na 180 °C.
■ Zmehčano maslo (gl.
pojasnila) in sladkor v prahu penasto umešamo. Da dobimo bledo zmes.
■ Kotliček postavimo nad vodno kopel. Vanj nalijemo rumenjake, ki jih stepamo, da dobimo lahko zmes.
■ Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg.
■ Stepene rumenjake primešamo masleni mešanici, potem pa na vse skupaj presejemo moko ter dodamo mlete mandlje in mandljev liker. Nazadnje nežno vmešamo beljakov sneg.
■ Zmes postrgamo v pripravljen model. Po vrhu jo poravnamo, na sredi pa naredimo majhno vdolbinico. Testo potresemo z mandljevimi lističi. Model položimo v segreto pečico za pribl. 75 minut.
Serviranje
Pečen
mandljev kolač ali
mandeljnov kolač ohladimo v modelu. Ohlajenega narežemo in ponudimo s skodelico kave ali čaja. Kolač je lahko tudi lepo darilo.
Nadomestek
Mandljev liker lahko nadomestimo z žličko mandljevega izvlečka.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Nakup dragega mlinčka pa je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko. Sicer raje kupujmo sveže mleto moko iz preverjenega mlina.
Mandljev kolač
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ V nekaterih receptih zapišejo med sestavine mlete lešnike ipd. V trgovini nikoli ne kupujmo mletih oreškov in semen. Kvarijo se bistveno hitreje in postanejo žarki.
■ Beljakov sneg nam lepo uspe, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo kakih 30 minut pred stepanjem.
Triki
Mandljeva jedrca zlahka olupimo, če jih predhodno
blanširamo.
Pojasnila
■ Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
■ Poznamo dve vrsti mandljevca. Na enem (običajno z belimi cvetovi) rastejo sladki mandlji. Na drugem (običajno z rožnatimi cvetovi) pa grenki. Ki so širši in krajši. Mandljeva jedrca so lahko okrogla ali podolgovata. Dobri izluščeni mandlji imajo enotno barvo, na dotik pa se ne zvijajo. Imajo sladek in oreškast okus. Tisti z ostrim in grenkim okusom so že žarki.
Zmehčano maslo je maslo sobne temperature.
■ Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli.
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme
kokoši, v nobenem primeru pa ne vpliva na kakovost jajc.
■
Amaretto (di Saranno) je italijanski liker, odišavljen z mandeljni, marelicami in z aromatičnimi izvlečki.
Različice
Ideje
gl.
mandlji (številne
različice)
Opombe
Poznamo več vrst masla.
Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane.
Slano maslo je maslo, ki na 100 g vsebuje 1,5-2 g soli.
Čajno maslo je kakovostnejša različica masla.
Domače maslo ponavadi proizvajajo iz nepasterizirane
smetane. Znano je po slankastem in izrazitem okusu.
Opozorila
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 g masla vsebuje kar 240 mg holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 g/oseba.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
Zanimivosti
Mandlji so sorodniki češenj in sliv.
Viri
■ dopolnjen recept
mandljev kolač ali
mandeljnov kolač iz knjige
The Times Cookbook, Frances Bissell, Chatto & Windus, London 1993
■ številni različni viri
