Makova potica

Predpriprava

■ Maslo pristavimo in počasi stopimo.
■ Mleko segrejemo do mlačnega.
■ Moko presejemo v večjo (plastično) skledo. Primešamo ji sol.
■ V skodelico nalijemo malo mlačnega mleka, v katerega nadrobimo kvas. Premešamo, da se stopi.
■ V skledici razmešamo jajci, sladkor, vaniljev sladkor, rum in naribano limonino lupinico.
■ Moki prilijemo mlačno mleko in premešamo.
■ Dodamo jajčno zmes in znova premešamo.
■ Dodamo stopljen kvas, premešamo, naposled pa prilijemo mlačno maslo. Premešamo in zamesimo gladko in elastično testo, ki se ločuje od posode. Strojno zadostuje že 5 minut gnetenja, ročno pa testo gnetemo 10 do 15 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo in ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati 60 minut.

Priprava

■ Model za potico dobro namažemo z maslom in potresemo z ostro moko, s (piškotnimi) drobtinami, z mletimi orehi ali podobno.
■ Nadev. Vse sestavine gladko razmešamo.
■ V skodelici razžvrkljamo sestavine za premaz.
■ Testo zvrnemo na pomokano delovno površino, z dlanmi ga rahlo tlačimo in razpotegnemo v pravokotnik. Nato ga razvaljamo in obrežemo.
■ Testo enakomerno premažemo, pri čemer pustimo za 2 do 4 centimetre nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo, tako da testo nekoliko potegnemo k sebi. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, premažemo s premazom in le povaljamo, brez zategovanja.
■ Svaljek previdno položimo v pripravljen model. Nekajkrat ga prebodemo s tanko pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokritega pustimo vzhajati 30 minut.
■ Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190, oziroma na 175 °C (ventilacijska).
■ Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom. Model za približno 50 minut položimo na srednje vodilo v segreti pečici.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. 5 do 30 minut jo hladimo v modelu.
■ Potico previdno zvrnemo iz modela in povsem ohladimo.

Serviranje

Dobro ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo s sadnim sokom, čajem, kompotom ali z vodo. Makova potica ali potica z makom je tradicionalna praznična slovenska sladica.

Nadomestek

■ Zapisano testo lahko nadomestimo s testom po svojem preizkušenem receptu ali s kakšnim drugim testom, tudi iz polnozrnate, ajdove, koruzne ali ržene moke.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.

Izboljšanje

Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.

Nasveti

gl. potica (številni nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)

Triki

Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl. hladna potica.

Pojasnila

Mak je v kuhinji sinonim za vrtni mak (Papaver somniferum; uspavalni mak), ki je znana v številnih različicah. Uporabljamo ga za nekaj jedi, zlasti sladic, iz maka pridelujejo makovo olje, uporabljajo pa ga tudi za pridobivanje opija.

Različice

gl. kvašeno testo (številne različice); makova pletenica; makova potica II; makova potica III; makova potica z jabolkom; makova potica z rdečim ribezom; potica (številne različice) ipd.

Ideje

gl. kvašeno testo (številne ideje); mak (številne ideje); moka (številne ideje)

Opombe

Točne količine tekočine za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc oziroma rumenjakov.

Opozorila

■ Belo moko in sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Cela makova semena so obstojna eno leto, mleta pa hitro postanejo žarka.
■ gl. napake pri potici

Zdravilni učinki

(domnevni)
Kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri revmi, pri sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).

Zanimivosti

■ V Sloveniji je vrtni mak dovoljeno gojiti le ob soglasju Ministrstva za kmetijstvo.
■ Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice je zapisal Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (potičnik; luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. stoletja.

Viri

■ dopolnjen recept makova potica ali potica z makom iz knjige Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas 
■ fotografija Blejski otok
■ številni različni viri