Priprava
■ MADŽARKA Z GOZDNIMI SADEŽI, MAĐARICA: Gozdne sadeže odmrznemo v hladilniku ali pri sobni temperaturi.
»Čas priprave« ne vključuje časa odmrzovanja gozdnih sadežev in časa hlajenja kolača, 2 uri.
■ TESTO. Moko in pecilni prašek presejemo v skledo in premešamo. Dodamo sladkor in maslo sobne temperature. Prilijemo kislo smetano in jajci ter ugnetemo gladko testo.
■ Testo razdelimo na 5 podobno težkih koščkov. Vsakega oblikujemo v kroglico, ki jo ovijemo v prozorno folijo. Testo položimo v hladilnik za 15 minut.
■ MASLENA KREMA. Jedilni škrob gladko zmešamo z malo mleka. Preostalo mleko in sladkor zavremo. Ko zavre, ga odstavimo in v curku prilijemo škrob med nenehnim mešanjem. Pristavimo in kuhamo nekaj minut med mešanjem. Da se mešanica zgosti kot puding.
■ Kuhano mešanico odstavimo in ohladimo na sobno temperaturo.
■ Pečico segrejemo na 180 stopinj.
■ Klasičen črni pekač obrnemo na glavo. Obložimo ga z listom peki papirja.
Pazimo, da se testo med peko ne obarva (!).
■ TESTO. Prvo testeno kroglico razvaljamo v obliki hrbtne strani pekača. Na silikonski podlagi ali na varčno pomokani delovni površini. Testo prenesemo na pekač. Pečemo ga 7–10 minut.
■ MASLENA KREMA. Ohlajeni kuhani mešanici dodamo maslo sobne temperature. Sestavine stepemo v gladko kremo.
■ TESTO. Drugo testeno kroglico razvaljamo pred koncem peke prvega lista testa. Pečenega ohladimo na sobno temperaturo, drugega pa potisnemo v pečico. Podobno razvaljamo in spečemo preostalo testo. Vmes pripravimo obe kremi.
Kogar motijo semena v malinah, jih lahko pretlači skozi gosto cedilo. Druge gozdne sadeže pa zmiksa in jih primeša malinam.
■ PUDINGOVA KREMA Z GOZDNIMI SADEŽI. Odmrznjene gozdne sadeže zmiksamo v multipraktiku / blenderju. Zmiksanim / pretlačenim sadežem primešamo toliko vode, da dobimo skupno 7 dl tekočine.
■ 5 dl tekočine zavremo. Preostalo gladko zmešamo s praškom za puding.
■ Ko tekočina zavre, jo odstavimo in vmešamo puding. Pristavimo in med nenehnim mešanjem kuhamo. Da dobimo teksturo pudinga.
■ Pudingovo kremo prelijemo v skledo. Pokrijemo jo s prozorno folijo neposredno po površini. Ohladimo jo na sobno temperaturo.
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■ SESTAVLJANJE. Prvi list testa položimo na večji pladenj. Premažemo ga z 1/2 maslene (bele) kreme. Nanjo položimo drugi list testa, ki ga blago pritisnemo in premažemo s polovico pudingove (rdeče) kreme. Postopek ponovimo še dvakrat, na vrh pa položimo zadnji list testa. Pokrijemo ga z listom peki papirja in obtežimo s pekačem. Da kolač zravnamo.
■ Kdor želi, pripravi čokoladno glazuro.
Klasično ali zrcalno. Ohladimo jo do mlačnega.
■ Zravnani kolač enakomerno prelijemo / premažemo s čokoladno glazuro. Počakamo, da se strdi. Nato kolač preložimo v hladilnik za 2 uri.
Serviranje
Ohlajena
Madžarka z gozdnimi sadeži, mađarica je nared, da jo zrežemo na
rezine s pudingovo kremo in gozdnimi sadeži. Lahko jo ponudimo s
stepeno sladko smetano ali s
stepeno smetano po francosko.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
Madžarka z gozdnimi sadeži, mađarica
■
Moka za torte / kolače (
cake flour) vsebuje manj beljakovin, pribl. 7-9 %. Posledično se v testu med pripravo tvori manj glutena. Primerna je za torte in kolače z najbolj mehko, puhasto teksturo. Z nekaj izjemami. Te so čokoladne torte / kolači, ki vsebujejo fini kakav v prahu. Pa torte / kolači, ki vsebujejo sadje ali zelenjavo, npr. bananina in korenčkova torta. Naštete potrebujejo močnejšo,
večnamensko moko (
all-purpose flour). Ta vsebuje srednjo količino beljakovin, 10-12 %. Testo zato vsebuje zmerno količino glutena. Moka je primerna za vse, od čokoladnih piškotov do testa za pice. Krušna moka (bread flour) vsebuje veliko beljakovin, testo pa več glutena. S to moko dobimo najtršo teksturo, primerno za kruh in krušno pecivo. Gl.
domača moka za torte in kolače.
■
Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli.
Številne pomembne hranilne snovi se v mleku skrivajo v nemastnem delu. Količina hranilnih snovi v (pol)posnetem mleku torej ni bistveno manjša kot v polnomastnem.
■
Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 stopinj).
Med priljubljene gozdne sadeže prištevamo bezeg, borovnice, brusnice, gozdne jagode, maline in robidnice.
■ Pravi
čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Rezine s pudingovo kremo in gozdnimi sadeži
■ V Avstro-Ogrski monarhiji
je prišlo do razcveta slaščičarstva v polovici 19. st. V Budimpešti ima za to posebne zasluge Émile Gerbeaud (1854-1919), v Švici rojeni madžarski slaščičar. Njegovo ime nosi najbolj znana slaščičarna na Trgu Vörösmartya (Vörösmarty tér). Gerbeaud je prvi pripravil nekaj zdaj že legendarnih madžarskih slaščic. Po njem so poimenovali kocke Gerbeaud, ki so pri nas znane kot žerbo kocke. Kakor jih imenujejo v Srbiji. Peči so jih začeli v omenjeni slaščičarni po njegovi smrti. Izvirno sta glavni sestavini orehi in džem. Drugi pomemben slaščičar v budimpešti je bil József C. Dobos (1847-1924). Znan predvsem po Dobos torti, ki jo pri nas poznamo kot Doboš torta. S karamelom in čokolado. Oba deserta po prerezu spominjata na hrvaško Madžarko. Oba poznamo po številnih različicah.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila. Naravne vitamine nadomestijo z umetnimi, občutno manj hranilnimi. Za beljenje uporabljajo kemikalije, saj bi bila sicer moka zaradi žit rjava.
■ Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Največ zelo škodljivih nasičenih maščobnih kislin vsebujejo naslednja živila (po vrsti): kokosovo olje, gosje meso, maslo in margarina (preverimo deklaracijo), palmovo olje, svinjska mast, polnomastno mleko, ghi (prečiščeno maslo), rdeče meso, siri z visokim odstotkom maščob in krušno pecivo in drugi pekovski izdelki (še posebej, če vsebujejo margarino ali palmovo olje.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
Madžarka z gozdnimi sadeži, mađarica ali
rezine s pudingovo kremo in gozdnimi sadeži (izvirno:
mađarica)
Anamarija Habuš, s portala
SLATKOPEDIJA (hrv.)
■ MRVICE SA STOLA, avtoričin blog ne deluje več
■ številni različni viri
