Priprava
■ LIMONOV KOLAČ, KI SE TOPI V USTIH. Tortni model (pribl. 16x26 cm; lahko uporabimo okvir) namažemo z maslom in obložimo s peki papirjem.
■ Pečico segrejemo na 170 stopinj, ventilacijsko na 150.
Zdrava limona ima svetlo, čvrsto in nekoliko sijočo lupinico. Na otip je čvrsta, prerezana pa razkošno diši po limoni.
■ Moko, pecilni prašek in sveže mleto morsko sol presejemo. Presejano dobro premešamo z metlico.
■ Maslo sobne temperature, sladkor in drobno naribano limonovo lupinico stepamo. Da dobimo bledo kremo. Enega za drugim (!) vmešamo jajca. Po vsakem jajcu stepamo 15 sekund.
■ Presejano stresemo na masleno mešanico. Prilijemo limonov sok in na hitro stepemo. Testo postrgamo v pekač. Po vrhu ga zgladimo, potem pa ga pečemo pribl. 30 minut. Da se blago zlato obarva. Na sredini pa postane prožen ob nežnem dotiku s palcem.
Jajca hranimo v hladilniku v originalni kartonski embalaži. Ločeno od drugih živil, z ožjim delom navzdol ter na temperaturi in do roka, označenih na embalaži.
■ Kolač hladimo v modelu 10 minut. Nazadnje ga preložimo na rešetko, da se ohladi na sobno temperaturo.
■ GLAZURA. Maslo počasi stopimo. Stopljenega ohladimo do mlačnega.
■ V skledici gladko zmešamo presejani sladkor v prahu, mlačno maslo in 1 žlico limonovega soka. Če je potrebno, prilijemo še malo soka.
■ Glazuro enakomerno razmažemo po kolaču. Počakamo 60 minut (!), da se strdi.
Serviranje
Ohlajen
limonov kolač, ki se topi v ustih, narežemo in preverimo, kako je s tem topljenjem. Prileže se s skodelico čaja.
Sorodni recepti
Limonov kolač, ki se topi v ustih
Kuharski leksikon
■
Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■
Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli. Limonov kolač, ki se topi v ustih, izključno z neslanim maslom.
■
Limonovec (Citrus limonia) je manjše drevo, ki doseže 3-6 m višine. V ustreznem podnebju rodi 2x letno, na posameznem drevesu pa zraste 600-800 plodov letno. Pri povprečni limoni je pribl. 43 % lupine in pešk. 40-50 % je soka, ki vsebuje do 8 % limonske kisline.
■
Pri nakupu limon izbiramo plodove, katerih teža ustreza njihovi velikosti. Najbolj sočni sadeži z najmanj pešk imajo mastno, tanko lupino. Naravno plodovi limonovca prvo leto ne odpadejo sami. Če jih ne oberejo do zime, začnejo ponovno zeleneti. Naslednje poletje se lupina zadebeli in jeseni obarva rumeno. Za oko privlačni in veliki plodovi vsebujejo veliko manj zdravilnih učinkovin.
Opozorila
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 g masla vsebuje kar 240 mg holesterola. Dopustna dnevna količina je do 30 g/osebo.
Belo moko, sladkor in sol uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume pogosto okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Ko potrebujemo lupinico, segamo po ekološko pridelanih sadežih. Če teh nimamo, limono položimo v skodelico in jo prelijemo z vrelo vodo. Steriliziramo jo nekaj sekund.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
limonov kolač, ki se topi v ustih (izvirno:
lemon melty cake)
Tracy Rutherford, s portala
taste
■ številni različni viri
