Priprava
■ LEČINA JUHA Z LISIČKAMI PO ITALIJANSKO - SOFRITO (
soffritto). Čebulo, belušno zeleno in korenčka olupimo. Zelenjavo narežemo na karseda drobne kockice. Zmešamo jih v skledici.
■ LEČINA JUHA. V velikem loncu segrejemo oljčno olje pri srednje nizki temperaturi. Dodamo
sofrito in lovorov list. Pražimo ga 10–15 minut. Da se zelenjava povsem zmehča.
■ Lečo temeljito preberemo, operemo in odcedimo. Dodamo lečo in premešamo. Prilijemo vino in mešamo pribl. 1 minuto. Da izpari.
Če med kuhanjem povre vsa tekočina, prilijemo preostalo zelenjavno osnovo. In nadaljujemo s kuhanjem.
■ Dodamo paradižnikovo mezgo, premešamo in takoj prilijemo 1,7 l zelenjavne osnove. Mešamo, da se mezga stopi. Pokrito zavremo in počasi kuhljamo 25–35 minut. Da se leča zmehča, a ne razpada. Dobimo precej gosto juho.
Lisičke lahko nadomestimo / kombiniramo z drobno narezanimi jurčki ali/in z (gojenimi) topolovkami. Ali z drugimi drobnimi gobami.
■ LISIČKE S PARMEZANOM. Lisičke očistimo. Večje natrgamo na koščke.
■ Peteršilj drobno sesekljamo.
■ Parmezan drobno naribamo.
■ Kuhano lečo začinimo s soljo in s sveže mletim poprom. Lonec odstavimo.
Vegansko jed pripravimo, če maslo nadomestimo z oljčnim oljem. Parmezan pa z domačim veganskim parmezanom.
■ V ponvi razpustimo maslo. Dodamo lisičke, ki jih počasi pražimo 4–5 minut. Prepražene začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Dodamo parmezan in mešamo, da se stopi. Ponev odstavimo, lisičkam pa primešamo sesekljan peteršilj.
Serviranje
Vročo juho razdelimo v 4–6 segretih jušnih skodelic / krožnikov. Po vrhu razdelimo lisičke, vse skupaj pa izdatno pokapljamo z oljčnim oljem.
Lečina juha z lisičkami po italijansko ali
italijanska lečna juha z lisičkami s parmezanom je okusna in nasitna jed.
Shranjevanje
Juho in lisičke lahko hranimo (ločeno) v tesno zaprtih posodah v hladilniku. Do 5 dni.
Z vsakim dnem je okusnejša. Zamrznemo ju lahko za do 2 meseca. Pred serviranjem oboje odtajamo. Juho z nekaj dodatne zelenjavne osnove ali vode.
Lečina juha z lisičkami
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Leča (Lens culinaris) je zelo stara stročnica, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda. Zraste do 50 cm visoko. Njena črna, rjava, rdeča in zelena zrna so v širokem, kratkem stroku. Vsebujejo veliko beljakovin in so odličen nadomestek za meso. Leča je bolj okusna, če je pred kuhanjem ne namakamo v vodi. Sploh pa ne čez noč. Najprej jo preberemo in odstranimo kamenčke, grudice zemlje ipd. Nato jo operemo v vodi, ko črviva zrna in smeti priplavajo na površje. Izperemo jo še nekajkrat. V večji količini vode jo kuhamo 45-90 minut. Glede na sorto in starost. Z vodo od kuhanja zalivamo juhe, omake, raguje ipd. Mlade stroke uživajo kot zelenjavo. 100 g leče / pribl. 345 kalorij.
Juho lahko pripravimo dan pred serviranjem. Lisičke hranimo v ločeni posodi ali pa jih pripravimo tik pred tem.
■
Puyska leča je najboljša, legendarna in najdražja med lečami. Cenjena zaradi krepkega okusa in zato, ker kuhana obdrži obliko. Francozi ji rečejo tudi francoska leča. Uvrščamo jo med leče s srednje debelim zrnjem. Je zelene barve, marmorirana z modrimi pikicami. Izvira z rodovitnih polj s prstjo vulkanskega izvora v kraju Le Puy (Auvergne) in je geografsko zaščitena z oznako AOC. Kuhamo jo pribl. 45 minut. Nadomestimo jo z zeleno, rdečo ali oranžno lečo. Te postanejo nekoliko bolj kašaste, a pazimo, da jih ne razkuhamo (!).
Lečina juha z lisičkami
■
Lečo najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko, cimetom, česnom*, čiliji, gorčico (zlasti s semeni), ingverjem*, karijevim praškom, kisom* (zlasti rdečim vinskim, šerijevim), koriandrom, kurkumo, limonami* (sok, lupinica), lovorovimi listi, meto, peteršiljem*, poprom, rimsko kumino ali/in s timijanom.
Sofrito (soffritto) je prepražena mešanica drobno nakockane zelenjave. Jedem daje ton, globino in okus.
■
Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje iz kakovostnih, optimalno zrelih oliv, hladno stisnjenih (do 27 °C) čimprej po obiranju. Takšno olje vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Ekstra deviško olivno olje mora imeti predpisane organoleptične lastnosti.
■
Parmezan (parmigiano) je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec, za katerega porabijo pribl. 550 l mleka, tehta pribl. 40 kg. Ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2-3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe.
Porcija jedi vsebuje pribl. 425 kalorij in je lahko lažja samostojna jed. S puysko lečo je izjemna.
■
Lisička (Cantharellus) je rod gob.
Navadna lisička (
C. cibarius)z luskasto in bledo različico sodi v I. jedilni razred, druge v II. Sivo (C. cinereus) in lijasto lisičko (
C. tubaeformis) pogosto zamenjujemo s črno trobento.
Žolta lisička (C
. lutescens) je pri na zaščitena in je ni dovoljeno nabirati. Lisičke so poleg jurčkov pri nas najbolj priljubljene gobe. So pa tudi vsestransko uporabne. Najbolj priljubljene so v krompirjevi juhi z lisičkami. Večini jedi z gobami izboljšamo okus, če dodamo vsaj malo lisičk. Dobre so tudi z jajci, v omakah, vložene v kis in celo ocvrte.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
lečina juha z lisičkami po italijansko ali
italijanska lečna juha z lisičkami s parmezanom (izvirno:
Italian lentil and chantarelle soup)
Valeria Necchio, s portala
the kitchn
■ številni različni viri
