Priprava
■ LEČINA JUHA PO FRANCOSKO. Šunko narežemo na kockice.
Ko svež paradižnik nadomeščamo s tistim iz pločevinke, sezimo po odličnem San Marzanu. Ima malo semen, pa veliko sočnega, aromatičnega in rdečega mesa.
■ V večjem loncu z debelim dnom segrejemo olje. Dodamo nakockano šunko, ki jo pražimo 5 minut. Med občasnim mešanjem, da zadiši in se opeče.
■ Čebulo narežemo na karseda drobne kockice. Česen drobno sesekljamo. Oboje stresemo v lonec. Vse skupaj pražimo nadaljnjih 5 minut. Med pogostim mešanjem. Da čebula postekleni.
■ Korenček in belušno zeleno olupimo in zrežemo na kockice. Stresemo jih v lonec. Dodamo sol, sveže mleti poper, prekajeno papriko in timijan. Pražimo še dobro minuto med mešanjem.
Po izvirnem receptu uporabimo znamenito puysko lečo; gl. kuharski leksikon. Ta se kuha pribl. 45 minut. Druge so kuhane prej, zato pazimo, da je ne razkuhamo (!).
■ V lonec nalijemo paradižnik iz pločevinke in zelenjavno osnovo. Dodamo lečo in dobro premešamo. Temperaturo znižamo na srednjo do nizko. Zavremo, pokrijemo in počasi (!) kuhljamo. Da se leča zmehča.
■ Lonec odstavimo. Pribl. 5 dl juhe prelijemo v multipraktik. Zmiksamo jo v gladek pire, ki ga vmešamo nazaj v juho. Ki jo na hitro zavremo. Če je pregosta, jo razredčimo. Po okusu jo dodatno začinimo.
Serviranje
Juho dokončamo s sesekljanim zelenjem belušne zelene. Nalijemo jo v segrete jušne krožnike / skodelice.
Lečina juha po francosko je glede na teksturo bolj enolončnica. Vsekakor pa je lahko samostojna jed (za 4). H kateri ponudimo dober, hrustljav kruh.
Shranjevanje
Lečina juha po francosko se ohrani 3–4 dni v hladilniku. V tesno zaprti posodi. Primerna je za zamrzovanje do 3 mesece. Odmrznemo jo v hladilniku, pogrejemo pa na štedilniku. Ponavadi jo je v obeh primerih potrebno nekoliko razredčiti.
Sorodni recepti
Lečina juha po francosko je izvirno pripravljena s puysko lečo
Kuharski leksikon
■
Puyska leča je najboljša, legendarna in najdražja med lečami. Cenjena zaradi krepkega okusa in zato, ker kuhana obdrži obliko. Francozi ji rečejo tudi
francoska leča. Uvrščamo jo med leče s srednje debelim zrnjem. Je zelene barve, marmorirana z modrimi pikicami. Izvira z rodovitnih polj s prstjo vulkanskega izvora v kraju Le Puy (Auvergne) in je zaščitena z oznako AOC. Kuhamo jo pribl. 45 minut. Nadomestimo jo z zeleno, rdečo ali oranžno lečo. Te postanejo nekoliko bolj kašaste, a pazimo, da je ne razkuhamo (!).
Pri nakupu korenčka smo pozorni na sveže, neovelo zelenje. Dragoceni A vitamin sprosti komaj tedaj, ko se med praženjem veže z maščobo.
■
Zelena leča je najbolj cenjena v evropski kuhinji. Pri kuhanju obdrži obliko, kot vse drobne leče ima izrazitejši okus. Rdeča leča je praviloma olupljena, razklana rdeče rjava leča. Je posebno okusna, med kuhanjem rada postane kašasta. Rumena leča, znana tudi kot egipčanska ali rumeni dal, je najbolj primerna za juhe in pireje. Hitro se razkuha in izgubi obliko.
Lečina juha po francosko
■
Prekajena mleta paprika da jedem prijeten priokus, kot bi jih kuhali po starem, na odprtem ognjišču. Pri mleti rdeči papriki je zelo pomembno, da je čimbolj sveža. Starejšo od 1 leta, po enih virih od 6 mesecev, zavržemo. Med sladokusci je priljubljena madžarska, ki ji pravijo kar
rdeče zlato.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
lečina juha po francosko (izvirno:
classic french lentil soup)
Audrey Le Goff, s portala
Pardon your Freench
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Audrey Le Goff
Audrey Le Goff
(4.80; 5 ocen)
31. januar 2023
št. ogledov: 187
