Kvasenica

Predpriprava

■  Pripravimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati.
■  Pekač namažemo z maslom.
■  Skuto in jajca gladko razmešamo. Dodamo tudi ščepec soli, za slano različico, oziroma 2 do 4 žlice sladkorja, za sladko.
■  Vzhajano testo razvaljamo za prst debelo v velikosti pekača. Rob naj bo nekoliko debelejši.

Priprava

■  V pomaslen pekač položimo razvaljano testo. Odebeljeni rob dvignemo ob stene pekača, potem pa na testo stresemo pripravljeno skutino jajčno mešanico. Debelina nadeva naj bo podobna debelini testa. Pokrijemo in pustimo vzhajati približno 20 minut.
■  Pečico segrejemo na 180° C.
■  Kvasenico potisnemo v pečico. Na pol pečeno (gl. opozorila) prelijemo s kislo smetano (gl. opombe) in spečemo do konca.
■  Pečeno kvasenico vzamemo iz pečice in pustimo stati nekaj minut, da se nekoliko ohladi.

Serviranje

Kvasenica ali posolanka je slana ali sladka jed. Pred serviranjem jo razrežemo; sladko različico potresemo s sladkorjem v prahu. 

someljejev nasvet
Bogata kvasenica ali posolanka bo še bolj izrazita ob kozarcu polsuhega do polsladkega kernerja s trohico nepovretega sladkorja iz kleti Kogl (Velika Nedelja) ali Radgonske gorice. (Nemanič, dr. Julij)

Nadomestek

Mleko za testo lahko nadomestimo z mlačno vodo ali s sladko smetano.

Izboljšanje

Pri sladki različici lahko testu dodamo ščepec drobno naribane limonine lupine in/ali malo vanilij sladkorja.

Nasveti

■  Vse sestavine, pa tudi posodo in kuhinjske pripomočke, ki jih bomo uporabili pri pripravi kvašenega testa, pred pripravo ogrejemo na sobno temperaturo. Najbolje, da jih na sobno temperaturo postavimo že noč pred pripravo.
■  Za pripravo kvašenega testa je najprimernejša mešanica mehke in ostre moke. Izjema so krofi, pri katerih testo pripravimo zgolj z ostro moko. Trda moka vsebuje več beljakovin. Posledično ima čvrstejši lepek, ki pomaga testu, da nabrekne. Izdelek iz takšnega testa med termično obdelavo lepo naraste. Sicer pa so v trgovinah na voljo že pripravljene mešanice moke za kvašeno testo.

Triki

Testo bo bolj luknjičavo, če ga med vzhajanjem enkrat ali dvakrat pregnetemo. Na ta način iz testa iztisnemo nakopičeni ogljikov dioksid. Kvasovke tako dobijo nekaj prepotrebnega kisika, da se razmnožujejo in omogočajo, da bo testo bolj luknjičavo. Pregnetenega položimo na pomokan pekač, pokrijemo in pustimo vzhajati 10 minut.

Pojasnila

■  Če testu dodamo rumenjake, bo rahlejše. Če mu dodamo cela jajca, bo gostejše.
■  Na površini pravilno obdelanega testa se tvorijo mehurčki, ki potrjujejo, da smo v testo vtepli zadosti zraka, nujno potrebnega za rast kvasovk.

Različice

■  gl. kvaseníca II
■  Kvasenico lahko pripravimo tudi tako, da namaz pred pečenjem prekrijemo s tanko plastjo kvašenega testa, tega pa potem prelijemo s kislo smetano.
■  Podobna jed je tudi štajerska skutina gibanica, le da jo pripravljamo izključno v sladki različici, ponavadi pa vsebuje tudi rozine.

Ideje

■  gl. gibanica (različice); kvašeno testo (številne različice)
■  gl. pojasnila

Opombe

Kisla smetana je praviloma gosto tekoča, kakor jo kupimo na tržnici, in ne trda, kakor jo prodaja večina naših mlekarn. 

Opozorila

■  Soli nikoli ne mešamo neposredno s kvasom, ker v tem primeru škodljivo deluje na kvasovke.
■  Zmotno je mnenje, da bi vzhajanje testa na vročem, ne na toplem, postopek pospešilo. Če kvašeno testo postavimo na pretopel prostor, se lepek neha raztezati, pečeno testo pa je suho. Prav tako je pomembno vedeti, da se razvoj in razmnoževanje kvasnic upočasnita že pri 40° C, pri 50° C pa se povsem ustavita.
■  Pečico lahko prvič odpremo komaj tedaj, ko je testo že na pol pečeno. Sicer upade. V tem času zaradi istega razloga modla s testom brez potrebe ne premikamo. 

Zanimivosti

V tujini je znanih več vrst skute oziroma svežih sirov: bajtarski sir (angl. cottage chees), kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (it. mascarpone), rikota (it. ricotta) in scamorza (it.), boursin, fromage frais in petit suisse (vsi fr.) in drugi. 

Viri

■  dopolnjen recept kvasenica ali posolanka iz knjige Kuhinja Slovenije, Mojstrovine nove kuharske umetnosti, Adamlje, Slavko, Bogataj, dr. Janez, Nemanič, dr. Julij, Založba Rokus, Ljubljana 2000
■ fotografija s portala Prlekija on net
■  številni različni viri