Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Kumare, paradižnik in feta v solati

    Hitro in preprosto pripravljena solata za odličen poletni obrok
    št. oseb: 6 čas priprave: do 15 min. zahtevnost: Oceni prva/prvi. Hvala! 14. avgust 2007 št. ogledov: 5534
    Avtor: Urednik
    Receptov: 12851
    Gurman/ka od: 17. julij 2004
    Oceni
    1
    2
    3
    4
    5
    Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
    Natisni
    Komentiraj

    Sestavine

    • 400 g paradižnika
    • 700 g kumar
    • 250 g rdeče čebule
    • 140 g fete
    solatni preliv
    • 1,25 dl ekstra deviškega olivnega olja
    • 0,6 dl rdečega vinskega kisa
    • sol
    • črni poper v zrnu
    • 4 vejice origana

    Priprava

    ■ Kumare očistimo, olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo. Četrtine po širini razpolovimo in stresemo v skledo.
    ■ Paradižnik očistimo in narežemo na kocke, ki jih dodamo h kumaram.
    ■ Feto odcedimo, narežemo na kocke in stresemo v skledo.
    Solatni preliv. Poper grobo stremo. Origano osmukamo in grobo sesekljamo. V skodelici gladko razmešamo sol, po žličko strtega popra in sesekljanega origana ter kis, da se sol stopi. Nato med mešanjem postopoma prilijemo olivno olje.
    ■ Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Stresemo jo v skledo, vse skupaj pa prelijemo s solatnim prelivom in nežno premešamo.

    Serviranje

    Kumare, paradižnik in feta v solati so lahko malica, solata ali hladna predjed. Z domačim (opečenim) kruhom.

    Nadomestek

    ■ Del paradižnika nadomestimo s češnjevci.
    ■ Čebulo nadomestimo z mlado čebulo ali s šalotko.
    ■ Solatni preliv (ali njegove posamezne sestavine) lahko nadomestimo s kakšno drugo različico po svojem okusu.
    ■ Črni poper je ostrejši od belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je grobo strta poprova mešanica (fr. mignonette) idealna kombinacija obeh.
    ■ Origano nadomestimo z baziliko.

    Izboljšanje

    ■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
    ■ Improvizirajmo. Paradižnik se zelo lepo dopolnjuje tudi z baziliko, drobnjakom, pehtranom, česnom, peteršiljem, timijanom, rožmarinom in žajbljem.
    ■ Kakovostnejše (ekstra deviško) olivno olje, okusnejša jed; gl. tudi opombe.
    ■ Solato pred serviranjem mariniramo 15 minut.
    ■ gl. nadomestek

    Nasveti

    ■ Pri sveži zelenjavi so mesta, na katerih je bila odrezana, sočna in vlažna.
    ■ Sorte paradižnika z večjimi plodovi, na primer volovsko srce, uporabljamo presne, zlasti za solate.
    ■ Za solate so najprimernejše koničasto zašiljene, temno zelene kumare.

    Triki

    ■ V hladilniku se nabira veliko vlage, ki škodi sadju in zelenjavi. Ta pojav nekoliko omilimo na ta način, da v hladilnik položimo nekaj lističev papirnate kuhinjske brisače, ki vpije večji del vlage. Na ta način podaljšamo trajnost sadja in zelenjave.
    ■ Proti solzenju med rezanjem čebule so znani številni nasveti. Med njimi je tudi preizkušen: z vato si zamašimo nosnici.

    Pojasnila

    ■ Feta je beli grški sir, narejen iz ovčjega, lahko tudi iz mešanice ovčjega in kozjega mleka. Za sir sta značilna rahlo kiselkast okus in nezgrešljiva aroma.
    ■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje, ki je bilo hladno stisnjeno (do 27 °C) in vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. To olje zadrži večino zdrav(iln)ih sestavin le tedaj, ko ni starejše od 12 mesecev, če ga hranimo v temni steklenici in v temnem prostoru in kadar ga med termično obdelavo ne segrejemo prek 40 °C.

    Različice

    gl. paradižnikova solata (številne različice) ipd.

    Ideje

    ■ gl. mešana solata
    ■ Feto najdemo tudi v naslednjih solata: ajdova kaša in feta v solati; čebulna solata s pomarančo in feto; čičerka, svinjska pečenka, paradižnik in feta v solati; feta in sadje v solati; feta, koromač in kitajsko zelje v solati; fižol, koruza in feta v solati; grška solata; korenček in feta v solati; leča, čebula, feta in olive v solati; leča in feta v solati; lubenica, feta in olive v solati; paradižnik, stročji fižol in feta v solati; pira in feta v solati; riževa solata z bučkami, jajčevci in feto; solata s feto, bučkami, jajčevci in olivami; solata z mladim krompirjem in feto; zelena, jabolka in feta v solati; zelenjava, feta in opečene kruhove kocke v solati ipd. 

    Opombe

    V referenčnem svetovnem vodniku L’extravergine 2007 (Guida al migliori oli del mondo di qualita accertata), ki ga največje avtoritete za olivno olje imenujejo kar biblija olivnega olja, med 600 najboljših olivnih olj na svetu prvič najdemo tudi štiri slovenske oljkarje s svojimi proizvodi.

    Opozorila

    ■ V lupini in tik pod njo se v zelenjavi naberejo številni strupeni pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno zelenjavo nazadnje še temeljito zbrišemo s kuhinjsko krpo. Zapisano je dober razlog, da (vsaj za otroke) kupujemo ekološko pridelano zelenjavo. Gl. tudi spletne povezave.
    ■ Pretirane količine tekočine na zaužite kumare lahko povzročijo želodčne težave.
    ■ Čebula je varovalno živilo (gl. zdravilni učinki), vendar pa je hkrati najpogostejši povzročitelj zgage, lahko napenja in povzroča vetrove.
    ■ Ponarejevalci ne prizanašajo niti feti. Ponarejeno feto slabše kakovosti iz kravjega mleka prepoznamo po tem, da umetno beljen sir po nekaj dneh postane rumen.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    ■ Čebulo (gl. opozorila), kis, (ekstra deviško) olivno olje (gl. pojasnila), paradižnik (gl. izboljšanje) in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje razpoloženje in omogoča miren spanec.
    ■ Kumare vsebujejo sestavino, podobno inzulinu.

    Zanimivosti

    ■ Recept dr. Samuela Johnsona za pripravo kumar: »Narežemo jih na kolesca, začinimo s poprom in kisom, potem pa jih vržemo v smeti.«
    ■ Holandski botanik C. H. Persoon (1761-1836) je leta 1822 odkril mikroorganizem, ki povzroča ocetno fermentacijo. Imenoval ga je Mycoderma aceti. Holandski mikrobiolog M. W. Beijerinck (1851-1931) pa ga je pozneje preimenoval v acetobacter.
    ■ gl. okvirček

    Viri

    številni različni viri 

    Spletne povezave

    Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije

     

    Razvrstitev recepta

    Kuhinja
    neznana, sredozemska

    Skupine jedi
    brezmesne jedi, hladne predjedi, predjedi, solate

    Priložnost
    jesen, malica, piknik, poletje

    Glavne sestavine
    ” Paradižnik tradicionalno uvrščamo med zelenjavo, čeprav je z botaničnega vidika sadje. “

    Sorodni recepti

    Regrat z jagodami
    regrat, travniška rastlina, s katero lahko v tejle različici razvajamo tudi ...
    (5.00; 2 oceni)
    Presni šparglji v solati po italijansko
    Bolj preprosto, naravno in okusno skoraj ne gre. Presne beluše narežemo na koščke; vršičke pustimo cele, stebelca ...
    (5.00; 2 oceni)
    Motovilec, pomaranče in redkvice v solati
    odlična, zelo preprosta in jako zdrava hladna predjed ali lahka samostojna jed, izboljšana z limoninim sokom, ...
    (5.00; 1 ocena)
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.996
    receptov