Krompirjev pire z ohrovtom in čebulo

Priprava

■ Ohrovt očistimo in drobno narežemo, potem pa ga skuhamo na pari ali pa ga z malo vode zdušimo (gl. nasveti) v pokriti posodi. Pazimo, da se zmehča, a ostane nekoliko hrustljav; gl. opozorila.
■ V kozici pristavimo in zavremo mleko in naribano čebulo.
■ Vrelo mleko s čebulo vmešamo v vroč krompirjev pire, nazadnje pa primešamo še (odcejen) ohrovt.

Serviranje

Krompirjev pire z ohrovtom in čebulo ali pire krompir z ohrovtom in čebulo predenemo v segreto skledo. V jed naredimo nekaj jamic, v katere razdelimo na koščke zrezano hladno maslo.

Nadomestek

■ Ohrovt lahko nadomestimo z zeljem.
■ Čebulo lahko nadomestimo s 3 drobno sesekljanimi mladimi čebulami. V tem primeru sesekljano čebulo v mleku skuhamo do mehkega.
■ Sladko smetano lahko nadomestimo z mlekom.

Nasveti

■ Pri krompirju na splošno velja, da so čvrste sorte primerne za solate, za pečenje, za kuhan krompir v oblicah, za slan krompir ter za ocvrtke in cmoke, pripravljene iz surovega krompirja. Mokaste sorte so primerne za priloge k zelenjavnim jedem in omakam, za pireje, za juhe in jedi iz krompirjevega testa.
■ Tekočini za kuhanje dodamo malo svetlega kisa ali limoninega soka, da ohrovt med kuhanjem ohrani svojo lepo zeleno barvo.
■ Pri pripravi krompirjevega pireja je zelo pomembno, da izberemo podobno velike gomolje, ki bodo skuhani istočasno.
■ Temnejši ohrovt ima značilnejši in izrazitejši okus. Izbiramo čvrste in zaprte glave.
■ Kuhan krompir pred lupljenjem nekoliko ohladimo, da iz njega izpari nekaj odvečne vode. Krompir odcedimo, posodo pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo 5 do 10 minut. Postopek pospešimo, če kuhan krompir odcedimo, potem pa ga za minuto znova postavimo na štedilnik.

Triki

Neprijeten vonj, ki se širi med kuhanjem ohrovta ublažimo tako, da z ohrovtom kuhamo košček starega kruha, zavitega v čisto platneno krpo ali v gazo.

Pojasnila

■ Škrob se nahaja v površinskem delu gomolja, beljakovine pa tik pod lupino. Zato je kuhanje krompirja v oblicah priporočljivo tudi s tega vidika. Gl. tudi opombe.
■ Osnovna ideja krompirjevega pireja je, da v krompir vtepemo tekočino, maščobo in zrak. Pravi krompirjev pire je gladek, lahek, puhast, kremast in okusen.

Različice

■ Krompirjev pire z ohrovtom in čebulo ali pire krompir z ohrovtom in čebulo včasih opečejo na maslu in gratinirajo pod zgornjim žarom v segreti pečici.
■ Iz irske kuhinje prihaja tudi krompirjev pire z mlado čebulo ali pire krompir z mlado čebulo (angl. champ; stelk; chappit tatties; pommes purée with green onions).
■ gl. krompirjev pire (številne različice); krompirjev pire z ohrovtom

Ideje

Znane so tudi druge oblike kuhanega krompirja: kuhan mladi krompir s slanino in čebulo (po berryjsko), krompir šefa kuhinje, kuhan krompir po angleško, kuhan krompir v oblicah, soparjen krompir itd.

Opombe

■ Pri lupljenju surovega krompirja je odpadka približno 20 %, pri lupljenju kuhanega pa približno 10 %. Gl. tudi pojasnila.
■ Mlad krompir praviloma ni dober za pripravo krompirjevega pireja, z eno izjemo, ki sta jo plasirala chefa Terence Conran in Joel Rebuchon; gl. pire iz mladega krompirja in olivnega olja.
■ Podobno pripravljamo tudi številne druge pireje; gl. pire.

Opozorila

■ Pozeleneli deli krompirja, zlasti pri mladem krompirju, vsebujejo večje količine strupenega alkaloida solanina. Zato te dele s krompirja pred pripravo temeljito obrežemo.
■ Krompirjevih jedi ne pogrevamo, razen znotraj 60 minut od časa priprave. Seveda pa pri krompirjevih jedeh velja, da so najboljše pripravljene tik pred serviranjem.

Zdravilni učinki

(domnevni)
Čebulo, (beli) krompir in zelje uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Zanimivosti

■ Krompirjev pire z ohrovtom in čebulo ali pire krompir z ohrovtom in čebulo je stara irska jed, ki jo tradicionalno ponudijo na predvečer dneva mrtvih (Halloween). Včasih so v jed skrili gumb, srebrn kovanec, prstan, drobno podkvico ali naprstnik; kdor je to malenkost dobil v svoji porciji jedi, naj bi se poročil v roku enega leta. Gl. tudi različice.
■ Ohrovt v pisnih virih prvič omenjajo v nemški knjigi o zeliščih iz leta 1543.

Viri

številni različni viri