Predpriprava
■ Moko in sol stresemo na delovno površino. Po moki na drobne koščke narežemo hladno maslo. Sestavine s prsti
ugnetemo v nekakšne drobtine.
■ Dodamo hladno skuto in na hitro
ugnetemo gladko testo. Testo ovijemo v
prozorno folijo, potem pa ga za 30 minut postavimo v hladilnik.
■ Nadev. Mleko pristavimo, zavremo in odstavimo. Vanj vmešamo vse ostale sestavine, potem pa nadev ohladimo.
■ Dva
pekača obložimo s
peki papirjem.
Priprava
■ Testo
razvaljamo čimbolj tanko, 1 do 2 milimetra debelo. Razrežemo ga na trakove, te pa na enakokrake trikotnike.
■
Pečico segrejemo na 200 °C.
■ Na spodnjo polovico vsakega trikotnika položimo malo nadeva. Testo zapognemo čez nadev, zatem pa ga zvijemo od nadevanega dela proti vrhu. Nadevano testo ukrivimo.
■ Jajci dobro razžvkljamo, potem pa z njima s pomočjo kuhinjskega čopiča rogljičke premažemo.
■ Zvitke položimo v oba pekača, ki ju za 15 do 20 minut postavimo v segreto pečico.
Serviranje
Krhki rogljički z orehovim nadevom so enako dobri mlačni ali hladni.
Nadomestek
■ Maslo lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika slabše nadomestilo.
■ Zavitek vanilijevega sladkorja lahko nadomestimo s strženom, ki ga izpraskamo iz polovice podolžno razpolovljenega
vanilijevega stroka. Seveda je to opazno dražji nadomestek.
■ gl. različice
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
Pojasnila
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta).
■ Cimet v prahu pridobivajo iz manj kakovostne cimetove skorje ali / in iz ostankov, ki nastanejo pri rezanju.
Različice
Enako pripravimo
krhke rogljičke z lešnikovim nadevom in
krhke rogljičke z mandljevim nadevom, le da orehe nadomestimo z enako težo mletih
lešnikov oziroma
mandljev.
Ideje
gl.
rogljički (sladke in pikantne
različice)
Opombe
■ Poznamo več vrst masla.
Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane.
Slano maslo je maslo, ki na 100 gramov vsebuje 1,5 do 2 grama soli.
Čajno maslo je kakovostnejša različica masla.
Domače maslo ponavadi proizvajajo iz
nepasterizirane smetane; znano je po slankastem in izrazitem okusu.
■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees),
maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in
scamorza (ital.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge
agrume okopajo v raztopini strupenega
difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
■ Za kakovostno krhko testo uporabimo hladne sestavine, med gnetenjem pa imejmo hladne tudi roke. Na hitro si jih ohladimo pod tekočo hladno vodo.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Orehe uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Vsebujejo tudi
nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven negativnega holesterola v krvi. Pomagajo že 3 orehi dnevno.
Zanimivosti
Pred številnimi starejšimi slovenskimi hišami stoji
oreh. Navada sajenja oreha na domače dvorišče je znana iz časov starih Slovanov, ki so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo.
Viri
■ dopolnjen recept
krhki rogljički z orehovim nadevom iz knjige Preprosto, hitro in okusno!, Steinbrugger, Maria, Mohorjeva založba, Celovec 2008
■ številni različni viri
Spletne povezave
Mohorjeva založba, Celovec
