Priprava
■ Pekač (20x20 cm) tanko namažemo z maslom.
■ KRHKO TESTO. Moko presejemo na delovno površino ali v (mešalno) skledo. Na sredi naredimo jamico, v katero nalijemo rumenjak. Dodamo sladkor, na lističe zrezano hladno maslo in ščepec soli. Čim hitreje ugnetemo gladko testo.
■ Testo s prsti vtisnemo v pekač, po dnu pa ga dokaj na gosto prešpikamo z vilicami. Pekač s testom ovijemo v prozorno folijo, nato pa ga položimo v zamrzovalnik za 20 minut.
■ Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Testo pokrijemo z listom alu folije, zatem pa ga obtežimo s plastjo suhih stročnic ali riža. Pekač položimo v pečico za kakih 20 minut.
■ Pekač vzamemo iz pečice. Oblogo odstranimo (stročnice/riž ohladimo in shranimo za naslednjo pito), testo pa ohladimo.
■
SLAŠČIČARSKA KREMA. Mleko zavremo.
■ V kozici gladko zmešamo sladkor v prahu, jedilni škrob, rumenjake in vanilijev sladkor. Med nenehnim mešanjem postopoma, v tankem curku (!) prilijemo vrelo mleko; gl.
pojasnila. Kozico pristavimo, vsebino pa med nenehnim mešanjem kuhamo kaki 2 minuti. Da se zgosti kot puding. Kremo odstavimo in ohladimo, vmes jo večkrat premešamo. Da pospešimo hlajenje, pa da na površini ne nastane skorjica.
■ Jagode očistimo, operemo in dobro posušimo. Posušene narežemo glede na velikost.
■ Ohlajeno slaščičarsko kremo enakomerno razmažemo po ohlajenem testu. Kremo obložimo z jagodami.
Serviranje
Krhka pita s slaščičarsko kremo in jagodami je nared za rezanje in serviranje. Če imamo kakšen domač jagodni preliv, jo lahko pokapljamo.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabši in povsem neustrezen nadomestek.
Izboljšanje
■ Najboljše je sveže mleko iz mlekomatov, vendar ga je priporočljivo zavreti. V trgovinah segajmo po svežem (ne trajno) pasteriziranem mleku, čeprav je pasterizacija še vedno toplotni postopek, a pri sveže pasteriziranem mleku pri nižjih temperaturah (80 °C).
■ Vsaka sladica z jagodami je še okusnejša, če del jagod nadomestimo z gozdnimi jagodami.
■ Narezane jagode lahko mariniramo z 1-2 žličkama limonovega soka (za otroke), ribezovega likerja (
cassis), pomarančnega likerja (
Cointreau, Curaçao, Grand Marnier), češnjevega žganja (kirš), janeževega žganja (
sambuca) ali konjaka. Pred oblaganjem pite jih po potrebi odcedimo.
■ Sladico potresemo z grobo sesekljanimi pistacijami tik pred serviranjem.
Nasveti
■ Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■ Jagode očistimo tako, da jih stresemo v cedilo, ki ga potopimo v hladno vodo. Cedilo zibamo sem ter tja, da voda doseže vse sadeže. Nato jih dobro odcedimo in posušimo na papirnatih kuhinjskih brisačah. Nazadnje s konico ostrega nožka porežemo peclje z lističi. V vodi jih ne namakamo.
Triki
Če nam zmanjka sladkorja v prahu, v multipraktiku preprosto drobno zmeljemo kristalnega. Sladkor v prahu praviloma uporabljamo tedaj, ko hočemo, da se čim hitreje stopi.
Pojasnila
Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
Različice
Ideje
■ gl.
jagode (številne
ideje); krhko testo (številne
ideje);
rumenjak (številne
ideje);
slaščičarska krema (številne
ideje)
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
Opozorila
■ Če vrelo mleko prehitro nalijemo na rumenjakovo mešanico, rumenjake skuhamo.
■ Jagode so po vsebnosti (rakotvornih) pesticidov med vsem sadjem in zelenjavo kar na drugem mestu. Tudi zato uživajmo jagode v sezoni, ko so manj obremenjene s pesticidi. če je le mogoče, kupujemo ekološko pridelane.
Zanimivosti
■ Kuhano maslo so kot
žonto, masunek ali maslo poznale že naše babice. Na kmetijah so ga uporabljali le ob prazničnih ali slavnostnih dneh, na mestnih tržnicah pa je bilo že zjutraj razprodano, čeprav je bilo najdražja od dobrot na stojnicah. Surovo maslo je bilo tedaj poznano kot
puter.
■ Kokoš mora za 12 jajc pojesti 1,8 kilograma krme. Nesti začne pri 19 tednih starosti, letno pa povprečno znese 300 do 325 jajc. Ko kokoš odraste, nosi večja jajca.
■ Francoski mornariški častnik Amédée-François Frézier je leta 1714 v čilskem mestecu Concepcion od lokalnih Indijancev dobil 5 lončkov debelih jagod. Sadike, danes poznane kot
Fragaria chiloense, so se hitro razširile po Franciji in sosednjih deželah.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
krhka pita s slaščičarsko kremo in jagodami (izvirno: torta od jagoda) s portala
Dobra hrana (hrv.)
■ številni različni viri
