Predpriprava
■ V posodi pristavimo in zavremo slabih 7 decilitrov vode.
■ V drugi posodi pristavimo vodo za
kuhanje kaše.
Priprava
■ Proseno kašo stresemo v soljen krop, potem pa jo skuhamo, odcedimo in ohladimo.
■
Ajdovo testo. Ajdovo moko
presejemo v skledo in poparimo s kropom. Dodamo kislo smetano in ščepec soli, dobro premešamo in stresemo na pomokano delovno površino. Sestavine
ugnetemo v gladko ajdovo testo.
■ V posodi pristavimo vodo za kuhanje krapov; vodo posolimo.
■
Skutin nadev s proseno kašo. V skledi gladko razmešamo ožeto skuto, ohlajeno kašo, jajce, rumenjak in ščepec soli.
■ Ajdovo testo
razvaljamo za prst debelo, potem pa z
modelčkom ali kozarcem izrežemo kroge. Na vsakega položimo po malo nadeva, potem pa testo preganemo, da dobimo polkrožno obliko. S prsti stisnemo rob in tako oblikujemo krape.
■ Krape položimo v krop, v katerem jih počasi kuhamo 20 minut.
■ V ponvici pristavimo in segrejemo ocvirke in kislo smetano.
■ Kuhane krape s
penovko poberemo iz kropa.
Serviranje
Odcejene krape razdelimo na segrete krožnike in prelijemo s smetanovo ocvirkovo mešanico.
Kozjanski krapi so štajerska posebnost, ki jo ponudimo kot toplo (pre)djed ali prilogo k omakam in mesnim jedem.
Nadomestek
Majhen del ajdove moke lahko nadomestimo z
belo moko. Gl. tudi
pojasnila.
Nasveti
■ Svežo skuto prepoznamo po sladkastem okusu, svetli barvi in vlažnosti (ne vodenosti!). Skuta slabše kakovosti vsebuje veliko kisline.
■ Kašo vedno kuhamo počasi, da lepo nabrekne.
Pojasnila
■ Ajda je kulturna rastlina, ki jo dokaj pogosto napačno umeščamo med žita. V Evropo so jo iz Mongolije prinesli v 15. stoletju.
■ V kuhinji najpogosteje uporabljamo navadno ajdo (lat. Fagopyrum esculentum). Njena sivo rjava zrna izluščijo v ajdovo kašo, to pa meljejo v ajdovo moko.
■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov: bajtarski sir (angl. cottage chees), kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in scamorza (ital.), boursin, fromage frais in petit suisse (vse fr.) in drugi. Nekateri od naštetih so naprodaj tudi v naših trgovinah.
Različice
Ideje
gl.
ajdovo testo (številne
ideje)
Opombe
■ Recept je zasnovala Milka Smole, gospodinja na turistični kmetiji Smoletova gorca na Sladki Gori, ki je v neki slovenski kuharski knjigi našla recept za gorenjske krape. Recept jo je navdušil, vendar ga je predelala po svoje. Predvsem se je želela približati okusu, ki bi bil sprejemljiv za njene goste. In gostje so jih zares odlično sprejeli, pojasni v knjigi dr. Bogataj. Gl. tudi
opombe, spodaj.
■ Pri Gurmanu kakšne bistvene razlike med kozjanskimi in gorenjskimi krapi ne zaznamo. Kislo smetano pri kozjanskih dodamo testu, pri gorenjskih pa nadevu. Pri nadevu je razlika v razmerju med skuto in proseno kašo, pri kozjanskih mu dodajo jajce in rumenjak, pri gorenjskih pa nadev pripravimo brez rumenjaka. Pri zabeli lahko pri obeh različicah izbiramo med nekaj možnostmi. Gl. tudi opombe, zgoraj.
Opozorila
Ocvirki vsebujejo veliko škodljivega holesterola.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Lahko prebavljiva ajda po biološki vrednosti beljakovin presega vse vrste žitaric. Vsebuje pa tudi 2– do 3–krat več aminokislin.
Zanimivosti
■ Ajda je rastlina boga Kurenta. Po legendi se mora edini Slovenec, ki se je rešil potopa, za to zahvaliti ajdi in Kurentu. Ko je zlezel na steblo ajde, je Kurent ukazal, da so vode odtekle. Zato je Slovenec svojemu bogu obljubil, da bodo on in njegovi potomci vedno ljubili dve rastlini: ajdo in vinsko trto. Ugotavljamo, da za drugo obljubo drži.
■ Krap ali krapec je poimenovanje jedi po istoimenski sladkovodni ribi. Na katero jed spominja po obliki.
■ Kašo kot staro ljudsko hrano omenja že Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689).
Viri
■ dopolnjen recept
kozjanski krapi iz knjige
Okusiti Slovenijo, Bogataj, Janez, Darila Rokus, Ljubljana 2007
■ številni različni viri