Priprava
■ Maslo pristavimo in počasi stopimo.
■ Kvas nadrobimo v 2 žlici vode in razmešamo, da se stopi.
■ Polovico vode zavremo, drugo polovico pa segrejemo do mlačnega.
■ Koruzno moko stresemo v večjo (plastično) skledo. Prelijemo jo z vrelo vodo (gl.
pojasnila), premešamo in ohladimo do mlačnega.
■ Mlačni moki dodamo belo moko, mlačno maslo in nadrobljen kvas. Med mešanjem postopoma (gl.
opozorila) prilijemo mlačno vodo. Zamesimo gladko, srednje gosto testo, ki ga ročno gnetemo 10 do 15 minut, strojno pa kakih 5 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s
prozorno folijo in ga pri
sobni temperaturi pustimo vzhajati na dvojno količino. Najpogosteje zadostuje 1 ura; vmes testo enkrat na hitro pregnetemo.
■ Pripravo
potice (gl. številni
različice, nasveti, pojasnila, triki, opozorila) nadaljujemo po receptu.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
■ Testo lahko oplemenitimo s
semeni, kosmiči ali s kuhano
kašo.
■ Testo, ki ga pripravimo z mlekom, je mehkejše in okusnejše.
Nasveti
■ gl.
potica (številni
nasveti, pojasnila, triki, opozorila ...)
■ Maslo lahko stopimo z vodo, ki jo segrevamo do mlačnega.
■ Pri kvašenem testu za potico sol dodajamo varčno. Če jo meljemo sproti, zadostujejo že trije obrati mlinčka.
■ Kvašeno testo najbolje vzhaja, ko imajo okolje, sestavine in posoda temperaturo 35 °C. Povsem lepo pa vzhaja tudi pri temperaturah nad 22 °C. Vzhajanje lahko pospešimo v
pečici, segreti na želeno temperaturo (model položimo na rešetko na srednjem vodilu), ki pa nikoli ne sme preseči 50 °C.
Triki
Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl.
hladna potica.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in
mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
■ Moke delimo na tipe (tip 400, 500, 750, 850, 950, 1100, 1250, 1600), ki določajo vsebnost
mineralov v miligramih glede na 100 gramov moke. Najbolj zdrava je
polnozrnata (tudi
polnovredna ali
graham moka), mleta iz (ekološko) pridelanih celih oziroma neoluščenih zrn. Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
■
Kvasca ali
kvasnega nastavka zaradi preverjanja kakovosti kvasa danes ni potrebno pripravljati. Kvas preprosto nadrobimo na sestavine (ločeno od soli) ali pa nadrobljenega razmešamo v nekaj žlic mlačnega mleka ali vode, da se hitreje porazdeli po testu. Res pa je, da kvasec nekoliko pospeši vzhajanje.
■ Koruzno moko poparimo zaradi arome, pa tudi zato, da se škrob v moki bolje veže z belo moko, potica pa se ne drobi tako zlahka.
■ gl.
napake pri potici Različice
■ gl.
ajdovo kvašeno testo za slano potico;
kvašeno testo za slano potico (z belo moko);
kvašeno testo za slano potico z makom;
kvašeno testo za slano potico z žafranom;
polnozrnato kvašeno testo za slano potico;
rženo kvašeno testo za slano potico ipd.
■ (za sladke potice):
koruzno kvašeno testo za potico (z manj bele moke in z jajcem);
koruzno kvašeno testo za potico II (z več bele moke in brez jajc)
Ideje
■ S tem testom lahko pripravimo kar nekaj
potic z različnimi slanimi nadevi (gl.
različice).
■ koruzna moka (številne
ideje);
kvašeno testo za potico (številne različice)
Opombe
Točne količine vode za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc.
Opozorila
Mlačno vodo prilivamo postopoma zato, ker je testo iz koruzne moke hitro premokro, pravimo, da razvodeni. Če se nam to zgodi, primešamo malo bele moke.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Kvas je odličen vir
vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri
revmi, pri
sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah
prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).
Zanimivosti
■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih
Primoža Trubarja, Katekizmu (1575) in Novem testamentu (1577). Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice pa je zapisal
Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (
potičnik; luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. stoletja.
Vsaka nit v bradi koruznega storža izpusti neverjetnih 5 milijonov zrnc peloda.
Reki
Repa in korenje - slabo je življenje, potica dobra jed - boljše nima celi svet. (ljudski)
Viri
■ dopolnjen recept
koruzno kvašeno testo za slano potice (izvirno: testo za slano potico iz koruzne moke) iz knjige Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup knjig
ČZD Kmečki glas
