Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Koruzno kvašeno testo za potico ii

    Testo iz mešanice koruzne in bele moke brez jajc za potice s sladkimi nadevi
    ni podatka čas priprave: 60–90 min. Oceni prva/prvi. Hvala! 04. april 2014 št. ogledov: 1596
    Avtor: Urednik
    Receptov: 12619
    Gurman/ka od: 17. julij 2004
    Oceni
    1
    2
    3
    4
    5
    Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
    Natisni
    Komentiraj

    Sestavine

    • 300 g mehke moke, tip 400 ali 500
    • 200 g koruzne moke
    • 80 g sladkorja
    • 80 g masla
    • pribl. 2,5 dl mleka
    • 30 g kvasa
    • 1 vanilij sladkor
    • limonina lupinica
    • 1 – 3 žličke višnjevega žganja
    • 1/2 žličke soli

    Priprava

    ■ Limonino lupinico drobno naribamo.
    ■ Maslo pristavimo in počasi stopimo.
    ■ Polovico mleka zavremo, polovico pa segrejemo do mlačnega.
    ■ Kvas nadrobimo na 3 žlice mlačne vode in premešamo, da se stopi.
    ■ Koruzno moko stresemo v večjo (plastično) skledo. Dodamo sol, prelijemo z vrelim mlekom (gl. pojasnila) in dobro premešamo.
    ■ Mlačni moki primešamo belo moko, mlačno maslo, sladkor, vanilijev sladkor, kvas in naribano limonino lupinico. Med mešanjem postopoma (gl. opozorila) prilijemo mlačno mleko. Zamesimo gladko, srednje gosto testo, ki ga ročno gnetemo 10 do 15 minut, strojno pa kakih 5 minut.
    ■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo in ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati na dvojno količino. Najpogosteje zadostuje 1 ura; vmes testo enkrat na hitro pregnetemo.
    ■ Pripravo potice (gl. številni različice, nasveti, pojasnila, triki, opozorila) nadaljujemo po receptu.

    Nadomestek

    ■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
    ■ Sladkor lahko nadomestimo z medom (cvetlični, akacijev), ki ga pred tem segrejemo, z agavinim sirupom, s stevijo in podobno. Testo s stevijo dobi nekoliko osladen (pri)okus.
    ■ Limonino lupinico po okusu nadomestimo s pomarančno.
    ■ Vanilijev sladkor lahko nadomestimo z bourbon vanilin sladkorjem.

    Izboljšanje

    ■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
    ■ Testo lahko oplemenitimo s semeni, kosmiči ali s kuhano kašo.

    Nasveti

    ■ gl. potica (številni nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)
    ■ Maslo lahko stopimo z mlekom, ki ga segrevamo do mlačnega. Če testo gnetemo ročno, je priporočljivo, da skupaj z mlekom in maslom pristavimo tudi sladilo in sol, ki se med segrevanjem stopita.
    ■ Pri kvašenem testu za potico sol dodajamo varčno. Če jo meljemo sproti, zadostujejo že trije obrati mlinčka.
    ■ Kvašeno testo najbolje vzhaja, ko imajo okolje, sestavine in posoda temperaturo 35 °C. Povsem lepo pa vzhaja tudi pri temperaturah nad 22 °C. Vzhajanje lahko pospešimo v pečici, segreti na želeno temperaturo (model položimo na rešetko na srednjem vodilu), ki pa nikoli ne sme preseči 50 °C.

    Triki

    Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl. hladna potica.

    Pojasnila

    ■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke ali mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
    ■ Moke delimo na tipe (tip 400, 500, 750, 850, 950, 1100, 1250, 1600), ki določajo vsebnost mineralov v miligramih glede na 100 gramov moke. Najbolj zdrava je polnozrnata (tudi polnovredna ali graham moka), mleta iz (ekološko) pridelanih celih oziroma neoluščenih zrn. Razlika med mehko in ostro moko ni v tipu moke (vsebnost mineralov), ampak v načinu mletja oziroma velikosti delcev moke.
    Kvasca ali kvasnega nastavka zaradi preverjanja kakovosti kvasa danes ni potrebno pripravljati. Kvas preprosto nadrobimo na sestavine (ločeno od soli) ali pa nadrobljenega razmešamo v nekaj žlic mlačnega mleka ali vode, da se hitreje porazdeli po testu. Res pa je, da kvasec nekoliko pospeši vzhajanje.
    ■ Koruzno moko poparimo zaradi arome, pa tudi zato, da se škrob v moki bolje veže z belo moko, potica pa se ne drobi tako zlahka.
    ■ gl. napake pri potici

    Različice

    ■ gl. koruzno kvašeno testo za potico (z jajcem); ajdovo kvašeno testo za potico (različici z jajcem ali brez); kvašeno testo za potico (številne različice iz bele moke za sladke potice); polnozrnato kvašeno testo za potico; rženo kvašeno testo za potico (različici) ipd.
    ■ gl. koruzno kvašeno testo za slano potico

    Ideje

    ■ S tem testom lahko pripravimo številne potice z različnimi sladkimi nadevi (gl. različice).
    ■ koruzna moka (številne ideje); kvašeno testo za slano potico (različice)

    Opombe

    Točne količine tekočine pri kvašenem testu ni mogoče določiti. Zaradi različne vlažnosti moke in različne velikosti jajc (če jih testo vsebuje).

    Opozorila

    ■ Mlačno mleko prilivamo postopoma zato, ker je testo iz koruzne moke hitro premokro, pravimo, da razvodeni. Če se nam to zgodi, primešamo malo bele moke.
    ■ Če testo gnetemo premočno, postane premehko in ne zmore nositi teže nadeva.

    Zdravilni učinki

    (domnevni)
    Kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri revmi, pri sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).

    Zanimivosti

    ■ Najstarejša zapisa o poticah (povitica) sta v delih Primoža Trubarja, Katekizmu (1575) in Novem testamentu (1577). Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice pa je zapisal Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
    ■ Vsaka nit v bradi koruznega storža izpusti neverjetnih 5 milijonov zrnc peloda.
    ■ Kvasovka je enocelični mikroorganizem in sodi v kraljestvo gliv. En gram svežega kvasa vsebuje skoraj 12 milijard kvasovk.

    Reki

    Repa in korenje - slabo je življenje, potica dobra jed - boljše nima celi svet. (ljudski)

    Viri

    ■ dopolnjen recept koruzno kvašeno testo za potico (izvirno: testo za potico iz koruzne moke II) iz knjige Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas
    ■ številni različni viri

    Spletne povezave

    spletni nakup knjig ČZD Kmečki glas 

    Razvrstitev recepta

    Kuhinja
    slovenska

    Priložnost
    jesen, poletje, pomlad, zima, vsi letni časi

    Glavne sestavine
    ” Točne količine tekočine pri kvašenem testu ni mogoče določiti. Zaradi različne vlažnosti moke in različne velikosti jajc (če jih testo vsebuje). “
    ” Če testo gnetemo premočno, postane premehko in ne zmore nositi teže nadeva. “
    ” Vsaka nit v bradi koruznega storža izpusti neverjetnih 5 milijonov zrnc peloda. “

    Sorodni recepti

    Čudežno kvašeno testo brez vzhajanja
    Tole noro testo je znano že iz osemdesetih. Čudežno je zato, ker vzhajanje ni potrebno. Pa zato, ker je univerzalno: ...
    (5.00; 5 ocen)
    Preprosto polnozrnato testo za pico
    testo za ljubitelje polnozrnate moke in nekoliko debelejše podlage za ...
    (5.00; 1 ocena)
    Najbolj preprosto testo za pico
    Samo tri sestavine, moka, (grški) jogurt in pecilni, ki jih zmešamo, na hitro pregnetemo in testo že lahko ...
    (5.00; 6 ocen)
    Najboljše kvašeno testo za pico
    testo izboljšamo s hladno stisnjenim olivnim oljem ter s posušenima origanom in ...
    (5.00; 5 ocen)
    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    12.766
    receptov