Prijava DODAJ SVOJ RECEPT

Koruzni žganci

Stara, tradicionalna kmečka jed ali priloga, tokrat pripravljena iz koruzne moke z oljem in ocvirki
3.94 17 št. oseb: za 4–6 oseb čas priprave: pribl. 60 min. zahtevnost: (3.94; 17 ocen) 29. december 2007 št. ogledov: 15009
Avtor: Urednik
Receptov: 13160
Gurman/ka od: 17. julij 2004
Oceni
1
2
3
4
5
Ocenjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.
Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
Natisni
Komentiraj

Sestavine

  • 1 kg koruzne moke
  • 100 g olja
  • 150 g ocvirkov
  • sol

Priprava

■ V loncu pristavimo in zavremo 3 litre soljene vode.
■ Moko stresemo v krop, ki močno vre, tako da nastane kepa. Voda naj kepo na hitro prelije oziroma prevre, potem pa temperaturo znižamo. V kepo z ročajem kuhalnice naredimo 2 do 2,5 centimetra široko luknjo. Lonec pokrijemo, žgance pa počasi kuhamo 40 minut.
■ Žgance odstavimo. Žgančevko odlijemo, pri čemer je nekaj prestrežemo in prihranimo. Kuhano močnato kepo dobro razmešamo. Če so žganci presuhi, jim primešamo nekaj prihranjene žgančevke.
■ Žgance s kuhalnico zajemamo iz lonca, z vilicami pa ji nadrobimo v večjo skledo. Zabelimo jih z oljem in z ocvirki, premešamo, pokrijemo in pustimo nekaj minut.

Serviranje

Žgance premešamo in ponudimo kot samostojno jed. Koruzni žganci ali žganci iz koruzne moke (tudi koruzni drobljenci) so odlični z dušenim kislim zeljem ali kislo repo, z obarami, golaži, s (kislim) mlekom ali jogurtom, z belo kavo, masovnikom, Jurjevo kapo in podobno.

Nadomestek

■ Olje lahko nadomestimo s svinjsko mastjo.
■ Ocvirke lahko nadomestimo z zaseko ali s prepraženo nakockano slanino z malo masla.
■ Olje ali svinjsko mast in ocvirke nadomestimo z mešanico zavrete kisle smetane in masla.

Izboljšanje

■ Vodi za kuhanje žgancev dodamo deciliter mleka in žlico olja.
■ V kuhane in nadrobljene koruzne žgance umešamo jajce.
■ gl. nasveti in okvirček

Nasveti

Obiskovalka Gurmanovih strani, poznavalka iz Prekmurja, svetuje nakup ocvirkov mesarstva Koudila, ki so naprodaj v njihovi mesnici na ljubljanski pokriti tržnici, pa tudi v vseh trgovinah Tuša in Mercatorja.

Pojasnila

■ Žgance pripravljamo iz ajdove, koruzne, pšenične ali ječmenove moke, redkeje tudi iz kaše ali krompirja. Močnatim žgancem lahko primešamo pšenični ali koruzni zdrob, pa tudi krompir. Najstarejši način priprave žgancev je koroški. Pri tem načinu moko najprej pražimo (žgemo, od tod žganci) do suhega v posodi ali ponvi, potem pa ji med mešanjem dolivamo vodo in tako nastajajo žganci. Najbolj razširjena je gorenjska različica žgancev, pri kateri moko skuhamo v kropu. Po dolenjski in štajerski različici pa po gorenjsko kuhane žgance narežemo oz nastrgamo s pomočjo ozke lesene deščice, noža ali vilic.
■ Žgancem med mešanjem prilijemo maščobo, da jih lažje mešamo, pa tudi zato, da postanejo voljnejši.

Različice

gl. koruzni žganci s krompirjem; koruzni žganci z gobami; koruzni žganci z medom; mešani koruzni žganci; potaljenec (opečeni koruzni žganci) ipd.

Ideje

■ Prepražene, prejšnji dan kuhane in zabeljene žgance naslednji dan lahko zabelimo z jajcem, ki ga umešamo med vroče žgance, da zakrkne. Beljak in rumenjak dajeta žgancem boljši okus in lepši videz.
■ Povsem enako pripravljamo tudi ajdove žgance, le da ajdovo moko nadomestimo s koruzno.
■ gl. koruzna moka (številne različice); ocvirki (številne različice); žganci (številne različice)
■ gl. opombe

Opombe

Iz koruznih žgancev so v Železnikih v Poljanski dolini pripravljali v pustnem času štiri jedi: jetrovká (omaka iz jeter, s katero so žgance prelili), políjeva (z maslenikom preliti žganci), mleková (hladni koruzni žganci, preliti s kislim mlekom) in drobková (omaka iz kuhanih koštrunovih ali ovčjih želodcev in krvi, zabeljena s prežganjem in začinjena z začimbami ter prelita čez koruzne žgance).

Opozorila

Ocvirki vsebujejo veliko škodljivega holesterola.

Zanimivosti

■ Iz 19. stoletja je ohranjena misel, da so žganci steber kranjske dežele, kar ilustrira njihov pomen za preživetje širokega kroga ljudi. Na kmetih so bili vsakodnevna jed, s katero so nadomeščali kruh.
■ Žganci niso bili na slovenskih kmetijah nikoli strogo vezani na določen dnevni obrok hrane. Sveže kuhani so bili lahko že za zajtrk ali kosilo, pogreti in prepečeni pa spet za naslednji zajtrk ali večerjo. Najmanj so žgance uživali za večerjo.
■ Žganci so bili na Slovenskem tudi jed mestnega prebivalstva, celo v premožnejših družinah so bili na jedilniku npr. ob petkih. Balthasar Hacquet (1739/40–1815) opisuje, da jedo žgance na Kranjskem s kislim zeljem.
■ Od 19. stoletja mešamo med moko za žgance tudi krompir ali pa kuhamo krompirjeve žgance.
■ Kljub temu, da so bili (in so) žganci dokaj enostavna in splošno razširjena jed, so jih ponekod nadgradili v paleto različnih jedi. Npr. v Železnikih v Selški dolini na Gorenjskem so pripravili v pustnem času kar štiri različne jedi, ki so temeljile na koruznih žgancih: jetrovo, polijevo, mlekovo in drobkovo.

Viri

■ dopolnjen recept koruzni žganci ali žganci iz koruzne moke (tudi koruzni drobljenci) iz knjige Okusiti Slovenijo, Bogataj, Janez, Darila Rokus, Ljubljana 2007
■ fotografija Tomo Jeseničnik

” Najboljša je z mlinskimi kamni mleta polnovredna koruzna moka, v kateri so ohranjene vse (zdrave) sestavine koruznih zrn. “

Sorodni recepti

Klasična koruzna polenta
klasično polento skuhamo na vodi, goste različice pa lahko tudi na mešanici vode in mleka; izboljšamo jo z olivnim ...
(5.00; 1 ocena)
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki