Priprava
■ KORUZNA POLENTA S KISLO SMETANO IN OCVIRKI. V loncu pristavimo 6 dl hladne vode, 1/4 masla in sol.
Najboljšo polento skuhamo, če vodo nadomestimo z zelenjavno jušno osnovo. V (bakrenem) kotličku nad odprtim ognjiščem. Da vsrka aromo dima.
■ Ko voda zavre, začnemo postopoma (!) dodajati zdrob. Med nenehnim (!) mešanjem z leseno kuhalnico. S kuhanjem (pri nizki temperaturi) in mešanjem nadaljujemo vsaj 45 minut. Polento mešamo z okroglimi gibi. Pri čemer občasno zamenjamo smer mešanja. Tako zdrobu in tekočini pomagamo, da se lepše povežeta. Pazimo, da se ne naredijo grudice.
■ Gostoto prilagodimo svojemu okusu s prilivanjem vode. A ne pozabimo: polenta se med hlajenjem zgosti.
Čas kuhanja je odvisen od tega, kako sveže mlet je zdrob. Pa od tega, kako drobno je mlet. 45 minut je minimum.
■ Kdor želi, pred koncem kuhanja vmeša drobno nariban parmezan.
■ Preostalo maslo stopimo v manjši ponvici. Prilijemo kislo smetano in kuhljamo 1 minuto.
■ Ocvirke drobno sesekljamo.
Serviranje
Vročo polento postrgamo v segreto servirno skledo. Po vrhu nalijemo smetano in potresemo ocvirke.
Koruzna polenta s kislo smetano in ocvirki je samostojna jed. Lahko pa ji dodamo ocvrto čebulo ali kakšno kislo solato, paprike ali kumare v kisu.
Shranjevanje
V hladilniku jo lahko hranimo do 3 dni. Gl.
kuharski leksikon.
Sorodni recepti
Koruzna polenta s kislo smetano in ocvirki
Kuharski leksikon
■
Kupujmo zdrob ekološkega izvora, pripravljen iz celega žitnega zrna skupaj s kalčki. Najbolj kakovosten koruzni zdrob ima neenakomerno obarvana zrnca. Med njimi so redkeje posejana črna. Še bolje, če imamo mlinček za žita. Da si s primerno nastavitvijo načina mletja lahko privoščimo najboljši, sveže mleti zdrob. Zdrob mora biti suh in brez grudic. Od mletja ne sme preteči več kot 12 mesecev. Mlajša je boljša. Boljši koruzni zdrob, okusnejša koruzna polenta s kislo smetano in ocvirki.
Ko se nam mudi, pripravimo instant polento s toplotno obdelanim koruznim zdrobom. Zato jed skuhamo v nekaj minutah. Na račun vonja, teksture in okusa.
■
Kuhano jed lahko nadenemo v modelčke ali v višji pekač. Tanko premazan z ekstra deviškim olivnim oljem. Ko se nekoliko ohladi ali/in povsem strdi, jo lahko narežemo na rezine, trikotnike, kocke ali palčke. Kakor za
pomfri, te pa opečemo v (žar) ponvi ali na žaru. Ali pa jih ocvremo, prav tako v ponvi. Tako dobimo slastne, zlato rumene in hrustljave, znotraj pa sočne jedi oz. prigrizke. Te lahko preprosto odišavimo z izbranim ekstra deviškim olivnim olje, s tartufovim oljem, z
lešnikovim maslom (z žajbljem) ipd. Za razkošno pojedino na polento nastrgamo gomoljiko oz. tartuf. Opečene rezine lahko uporabimo tudi kot bruskete ali
opečene kruhke, za oblaganje s poljubnimi sestavinami. Opečene rezine/kocke so lahko brezglutenski nadomestek za kruh.
■
V alpskih predelih Italije poznajo nekaj osnovnih različic koruzne polente. Najpogostejši sta
polenta taragna, z dodano ajdovo moko in s sirom, in
polenta concia, z maslom in s sirom. Okoli Benetk in Trbiža pripravljajo
belo polento iz belega koruznega zdroba oz. iz moke.
Maslo lahko nadomestimo z ekstra deviškim olivnim oljem.
■
Koruzno polento najbolje* kombiniramo / začinjamo z (abecedno): baziliko*, čebulo* (bela), česnom*, gobami*, maskarponejem, medom, olivami (kalamata), olji* (koruzno, oljčno*), origanom, osnovo (zelenjavna), paradižniki* (tudi na soncu posušeni), paradižnikovimi omakami*, pestom, peteršiljem, pomarančami, poprom (črni), rožmarinom*, siri* (čedar, gorgonzola*, kozji, modri, parmezan*) ali/in z žajbljem*.
■
Koruza se je že v zadnjem desetletju 16. st. uveljavila v Furlaniji. Od koder se je razširila na Goriško, od tam pa še na druge dežele današnje Slovenije. Na Kranjsko, Trst, Istro, Koroško in Štajersko. L. 1602 se je koruza pojavila na žitnem ceniku v Gradiški, 1620 pa na ceniku v Vidmu. Na Goriškem so jo imenovali
turški sirek (
sorgo turco), drugod pa
turšica ali koruza.
Kisla smetana je mlečni izdelek iz mleka z uporabo cepiva mlečno kislinskih bakterij. Jedem daje kremoznost in kiselkast priokus. Poudari tudi okuse drugih sestavin.
■
Koruzna polenta, znana kot turščna polenta ali
sirkova polenta, je bila nepogrešljiva jed v Vipavski dolini. Uživali so jo celo po trikrat dnevno. Največkrat za večerjo, ostanke pa za zajtrk ali kot nadomestek za kruh pri opoldanski enolončnici. Ponudili so zabeljeno z maslom, ocvirki, zaseko ali s pršutom. Z belo kavo, s (kislim) mlekom, s smetano, z jajci, s solatami, z golažem iz polenovke, s fižolovim golažem, z ocvrtimi paradižniki, s stročjim fižolom, s štorovkami, z zeleno v omaki, z grahom, s kislo župo, z
ajmohtom, z brodetom iz sladkovodnih rib ipd.
Opozorila
Med kuhanjem si lahko privoščimo komaj kakšen odmor po pol minute.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
koruzna polenta s kislo smetano in ocvirki (izvirno:
palenta s kiselim vrhnjem i čvarcima, ultimativni comfort food)
Dobra hrana (hrv.), foto
Berislava Picek
■ številni različni viri
